|
Muca83 -> RE: skupaj na poti do cilja (25.9.2007 15:30:09)
|
Punce, jaz sem se odločila, da se vam bom pridružila v tej temi, da imam trenutno neko temo za spremljati. Zelo mi je žal za vas in tudi zame, da se moramo srečati na taki temi. Malo sem gledala nazaj in videla, da ste nekatere že res ogromno dale skozi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Za sabo imam 2 ss. Prvega dec. 06, ko so mi na prvem pregledu ugotovili parcialno molo. Po abraziji sem morala počakati pol leta z zanositvijo. Prvo neuspešno nosečnost sem res sprejela tako, kot so mi povsod govorili - kot slučaj, ki se lahko zgodi komurkoli. Prepričana sem bila, da bo naslednjič vse v redu.
Po čakanju pol leta sem zanosila v drugem poskusu. Bila sem presrečna, do prvega pregleda še malo na trnih, potem pa sem se prepustila sreči, ker je bilo vse ok. Čez en teden (9t 2d) so me nenadoma čez noč popolnoma minile slabosti, ki so me prej ubijale. Postala sem zaskrbljena, ampak vsi ostali znaki so še bili prisotni, tako da sem se prepričala, da sem srečka, ker mi je tako kmalu nehalo biti slabo. V 12t 4d sem šla na nuhalno svetlino. Tam pa groza! Otroček je bil velik komaj 2 cm in seveda srček ni bil. Odmrl je nekaj dni po prvem pregledu, časovno se kar sklada s časom, ko mi je nehalo biti slabo. Abrazijo so mi naredili 15. 9. 07.
To je moja zgodba. Težko je, ampak nisem pustila, da me dotolče! S pokončno glavo grem naprej proti novim bojem! Nimam prepričanja v sebi, da bom naslednjič končno dočakala svojo štručko. Mi pa daje voljo tudi to, da če se tudi naslednjič ne bo srečno končalo, me bodo vsaj poslali na preiskave. Vsak dan tuhtam če bi lahko bilo kaj takega narobe z mano, pa ne najdem odgovora. Sem mlada, nadpovprečno zdrava in nikoli nisem imela nobenih ginekoloških težav, razen nekaj problemov z glivicami, kar pa je bilo že nekaj let nazaj.
Čakam prvo M po posegu, potem pa najbrž kar v nov boj, tako mi je rekla moja ginekologinja.
|
|
|
|