|
tehnofil -> RE: Ali znate(mo) odpuščati? (24.4.2006 9:20:34)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Radha
Pri njih ni potreben čas,da odpustijo.... Če pa hočeš,pa odpustiš..... ali si to od nekje prepisal?
Vsi bi radi neke knjige v katerih bi prebrali navodila. Je ena knjiga iz katere "prepisujem" in ena doživeta. Ta knjiga je SP. In druga je doživeta. Samo odpuščanje pa je izredno pomembno za ozdravljenje notranjih ran - prizadetosti ljubezni. Največ to poudarja Prenova v Duhu in zato tudi ima mnogo izkušenj na tem področju.
Jezus je celo življenje učil, kako naj živimo. V zadnjem delu svojega življenja nam je to tudi pokazal. Samo On ni potreboval čas, da bi odpustil. In je prebičan, pretepen in križan prosil in molil za svoje mučitelje. In še On sam ni odpuščal ampak je prosil Očeta naj jim odpusti. Njegove zadnje ure življenja so natrpane z bistvenimi sporočili. Bolj ko se bliža njegova ura smrti, pomembnejša in jasnejša so sporočila.
Duhovniki so ljudje in kot taki tudi potrebujejo čas. Kakor kdo. Ni pa res, da lahko kar odpustiš, če samo hočeš. Kar tako ne gre, še posebej za velike stvari, ki zelo prizadenejo. Eno je če te nekdo brcne v koleno in nekaj čisto drugega je globoka prizadetost.
Odločitev odpustiti je razumsko dejanje. Ti lahko nekomu odpustiš, na sodišču pa še vedno zahtevaš povrnitev imetja. Če nekomu odpustiš, da te je okradel, še ne pomeni da ne smeš zahtevati svoje nazaj.
Ker zares odpustil si samo takrat ko človeka do katerega si imel zamero nekako vzljubiš. Ko več ne gledaš stran ko ga srečaš. Ko si v bistvu vesel da ga srečaš ker vsakič ko se srečata se spomniš kako lepo je da si odpustil. In se v bistvu vsakič razveseliš "svetlobe".
|
|
|
|