|
Gina -> RE: WALDORFSKA ŠOLA NA GORENJSKEM (12.4.2006 16:22:34)
|
Naj ti najprej pojasnim, kako jaz gledam na "uboganje". Včasih sem razmišljala, da je tako razmišljanje, da otroku vse pojasniš in da ima otrok možnost svobodne izbire, super. Potem sem dobila svoje otroke, pa sem pogruntala, da je to plus, ker otrok razmišlja po svoje, da je to fajn, ker uporablja svojo glavo, ampak da je tudi minus, ker začne izkoriščat čisto vse, kar lahko v svoj prid, predvsem pa me je začelo skrbeti, ker moj otrok ni vedno ubogal, ker se ni vedno strinjal z mano, v situacijah, ki so bile nevarne zanj - je poskušal s svojim dokazovanjem nasprotnega. Ne more z mano razpravljat, ali greva zdaj čez zelen semafor ali malo kasneje in konec. Tvoj se strinja s tabo, da je treba hodit na notranji stani pločnika, vendar se je vendarle spravljal v nevarnost, pa še druge otroke, ker se ni držal splošnih pravil varnosti in ker je morala biti vzgojiteljica pozorna nanj, namesto na ostale otroke - kaj pa če bi se ji kdo strgal medtem iz oči in iz pločnika?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Vidiš, iz tega razloga jaz zagovarjam stališče, da pri določenem tonu glasu, otrok mora takoj ubogati, ker sicer se nahaja v nevarnosti. Kaj če te ne bi ubogal, ko bi rekla: Pazi, avto? To je sicer zelo banalen primer, ampak dosti situacij je podobnih. Čustvena in socialna inteligenca zajema točno to, da otrok loči, kdaj mora ubogat, pa kdaj lahko parlamentira in kdaj je čas, da uveljavlja svoje. Teh reči waldorfci učijo. Ampak ne na način, da bi otroku vse pustili, nikakor ne. Jaz sem že omenila, da so zelo pri ta strogih. Ravno tako mora ubogat, kadar je to potrebno. Razumeš razliko?
Nivo znanja- veš, zelo težko jaz takole realno sodim o tem. Jaz sem delala njihovo šolo za w. učitelje, poznam nekaj učiteljev bolj po plati funkcioniranja v družbi, vem, kako naj bi se delalo, kaj jih učijo, kako naj delajo, poznam 4 otroke, ki hodijo na oš (in 3 pare staršev s tem v povezavi) in 2, ki sta v njihovi sš. Iz tega stališča, kolikor lahko, sklepam, ima w.š. enako populacijo otrok, kjer so bolj uspešni, kakor tudi manj uspešni (učno) otroci. In tako se tudi vpisujejo na različne šole naprej. Ti moram pa reči, da jaz menim, kot sem že napisala, da je naš šolski sistem napačno narejen. Klasična oš temelji na ogromnih količinah napiflanega znanja, od katerega povprečen človek bore malo odnese. Jaz zagovarjam stališče, da bi bilo mnogo boljše naučiti otroke pol manj, pa tisto res kvalitetno in za dolgo časa. Mislim, da w. delajo bolj tako, kot drugače in jaz menim, da pravzaprav tako od šole odnesejo mnogo več, kot otrok na redni oš. V končni fazi je moje mnenje tudi tako, da je pomemben cilj - kaj hoče otrok postati in k temu cilju se gre, pa ne za ceno zdravja. Jaz bom svojemu otroku svetovala, naj izbere tako šolo, da mu bo fajn tam, ne pa neko šolo, v kateri se bo dokazoval. Ker če mene vprašaš, ne bo znal nič več,10 let po zaključku srednje šole, če gre na bežigrajsko ali pa na wal.gimnazijo. Druga stvar je seveda, če hoče iti otrok kaj grozno specialnega študirat kasneje, vendar je v tem primeru zihr tudi otrok sam take sorte, da ga tisto toliko zanima, da je vseeno, če se iz oš vpiše na željeno gimnazijjo, ker mu bo zihr jo tudi uspelo naredit, meni se to ne zdi vprašanje.
Na poklicno šolo se res vpisujejo tudi iz w.š., vendar se tudi iz vsake redne oš, ravno tako se v redne gimnazije, kot tudi iz rednih oš, ne vem, zakaj naj bi wal. imeli drugačno populacijo?
Res je zaželjeno sodelovanje staršev. Priredijo rzne sejme, pa razna letovanja, pa srečanja. Ampak se mi ne zdi ravno strašno naporno ali obvezujoče. Meni bi bilo fajn sodelovat. POsledično se otroci tudi obiskujejo na domu, tudi v druge kraje, ne le po ljubljani. Dostikrat čez vikende prespijo en pri drugemu, čisto ok. Koliko ima pa otrok prijateljev v domačem kraju, je pa tudi stvar več dejavnikov. Šola veliko prinese, vendar imajo tudi soseske odnose lahko razvite ali pa ne, odvisno od otroka.
Koliko znajo brati, pisati in tujih jezikov, jaz v bistvu čisto točno ne vem. Vem da imajo program učenja branja in pisanja v resnici enak, kot v redni oš - z glasovno analizo in veliko pisanja, veliko asociacijami na določen glas, zato ne vidim razloga, da bi slabše brali ali pisali. Zelo veliko tudi poslušajo pravljic in zgodbic, pa basni... a veš, tudi v redni oš ne berejo vsi otroci enako dobro. Kakšni imajo tudi v 4. razredu še težave. Sploh če imajo kakšno manjšo motnjo, imajo lahko kar fejst težave.
Z jeziki pa se meni zdi tako, da je v resnici to področje v lj. kar precej šepalo. Vendar je tako v učiteljskem, kot v vsakem drugem poklicu - najdeš bolj ali manj uspešne ljudi. In spet ti bom napisala, najdeš to po vseh šolah, da kakšen od predmetov šepa. Tukaj so imeli kar malo smole. So pa precej delali na tem, da bi stvar rešili, se spomnim, da jih je kar malo skrbelo, bi pa morala vprašat, kako so rešili zadevo, že nekaj časa se nisem o tem pogovarjala.
O delovnih navadah imam jaz spet posebno mnjenje. Meni se zdi, da so otroci že itak preobremenjeni. 7 ur v šoli slediti (to je super delovna navada), takoj naloge samostojno narediti (to je tudi super delovna navada, če naredijo takoj in sami), potem narediti sami kakšen seminar ali raziskavo (super del. navada), sproti se učiti - to je pa največja bedarija, zapravljen čas - otrok ne zna nič več, če se sproti uči, ali pa če se kampanjsko (razen, če se otrok težko uči, potem je stvar drugačna, sicer pa si ne zapomni nič več, če zapravlja dnevno ure in ure za učenje, samo utrujen je). Zato jaz menim, da bi moralo biti vsako spraševanje napovedano in ravno tako vsak test (no, saj to pa po zakonu mora biti). Če ne bi moja teorija držala, potem bi bili faksi zgrešena stvar, pa vemo, da so nam največ dali, v resnici, pa nismo bili niti pod stresom, niti se nismo sproti učili. Jaz sem tudi zagovornik tega, da se mora otrok sam učiti (razen, če ima res specifične težave, šola mora biti njegova stvar in skrb). Popoldne kaj dosti delati mislim da ni treba torej nikjer, razen zgoraj omenjenega - poslušanja v šoli, nalog, projektov...pa učenja pred testom. Poslušanje v šoli se mi zdi zelo važno, in s tem povezano disciplina v razredu. Le red jim da varnost in le ob tem se lahko res kaj naučijo in dolgoročno shranijo, ker razumejo in si dobro predstavljajo.
Po moje je vseeno, če sina zdaj zanimajo črke. Vedno pride obdobje, ko otroka zanima nekaj drugega. Zdaj ga pač črke. Super, daleč najboljša dota, ki jo lahko dobi. Vse znanje skoraj izhaja iz črk, od tam ga lahko dobi res veliko. Bo že prišel čas, ko ga bo zanimalo še kaj drugega. Ne skrbi. Nič se ne mudi, res ni nič zadaj pri risanju. Se mi zdi, da je moj ta velik prvega glavonožca narisal šele pri 5. letih, pa danes krasno riše. Bejba je to narisala pri treh letih, pa riše zdaj tako, kot je ta velik pri njenih letih, ni kaj razlike.
Kako se otroci vklopijo? Uf, to vprašanje je pa tako, kot ga meni postavljajo starši v 1. razredu in veš kaj rečejo? Zdaj jih boste "razvajali" ko boste vse delali skozi igro, da bo otrok lažje razumel, pa ko boste imeli kotičke in praktične dejavnosti prva tri leta, potem bodo pa v 4. razredu trpeli!, ko bodo naleteli na klasičen sistem (skoraj klasičen, da me ne bo kakšna napadla preveč, ker kaj takega trdim) Mislim, bolj velikega nonsenza jaz ne razumem. A zdaj naj bi pa raje začeli trpet že v prvem razredu, da so navajeni na ta kruti svet? Vsako leto, ki ga otrok lahko preživi lepo in prijazno, spodbuja ravno njegovo samozavest, njegov razvoj, in vsako leto stresa mu vse to podira. Starejši kot je, lažje se navaja na vse sorte neumnosti in več kot ima samozavesti zgrajene in samospoštovanja, lažje bo sprejel ta kruti svet.
Pa da slučajno ne bi mislila, da jih wal.š. kaj razvaja ali da je tam kaka anarhija in razpuščenost. Zelo so strogi in striktni. Samo načini poučevanja so taki, da ostanejo reči v glavi, namesto samo napiflane pa šccc takoj ven iz glave. In ravno načini poučevanja so tisti, ki so bistveni za prijazno šolo. A veš, saj moderna 9-letka je lahko prav taka vsaj v prvih treh razredih ali vsaj v 1. razredu. Vse se dogaja skozi igro, otrok reče doma, saj nismo nič delali. Seveda ima tak občutek, naredili smo par poskusov, peli, plesali, prebrali zgodbico, vmes so se šli igrat s punčkami ali za družine, ker npr. družine obravnavamo, pa slikce smo pogledali, pa vse sorte takih reči....prijaznih. To je prijazna šola. Pa vendar nima veze s kakšno anarhijo ali manj učenja. Več se naučimo na tak način, samo na otroku prijazen način se učimo. Ljudje to dvoje zamenjujejo. In v w.š. je bistvo ravno to, razumevanje otrokovega dojemanja sveta v različnih starostnih obdobjih.
Če sem kaj pozabila, pa vprašaj.lp
|
|
|
|