Gina
|
Joj, joj, neverjetno, kako lahko nek človek, ki ima formalno najbrž visoko izobrazbo, kot robi kroflič, trdi o neki šoli, takole negativistično posplošuje, na podlagi govoric. Meni so Waldorfci fajn. To, da niso preveč navdušeni nad tv-jem in pc-jem ni nič tako zelo slabega. Pa da so navdušeni nad vegi kuhinjo tudi ne. Imajo pa vsi otroci seveda pravico vse to delat, mislim tv gledat in pc, in tudi jedo lahko mesno kosilo, če jim paše. Pač naročiš v šoli, kar ti hočeš. Všeč mi je, da začnejo sistematično delat od začetka z otroki reči, ki so jim blizu in nadaljujejo na zelo konkretni osnovi skozi vsak leta. Veliko pišejo na roke, pišejo z voščenkami iz čebeljega voska (te imam tudi jaz v razredu, jih od njih kupujem, ker je tolk fajn z njimi delat), pa posebne barvice imajo, ki jih imam tudi doma, ker so mi boljše kot vsake faber in jolly barvice ta drage, boljše se jih drži in piše z njimi. Zvezke imajo brezčrtne, da dobijo občutek za orientacijo v prostoru, pa zapisujejo si na roke, ker tako dobijo občutek za pisanje in za bistvo reči, ki jih zapišejo. Ne na računalnik, ko so npr. referati. Veliko hodijo okrog in spoznavajo reči v naravi, mislim da gredo čisto vsako leto šolanja nekam, mogoče celo večkrat. Meni je ful v redu, ker imajo ročna dela, kvačkanje, šivanje, tudi fantje se naučijo ročnih spretnosti, pa potem kasneje tudi košare delajo in vse sorte drugih reči. Evritmija je neke vrste ples ob ritmičnih besedilih. Je enkratna za razvijanje matematičnih predstav in za umetniške reči, kot ples in glasba, ritem, rima. Predvsem pa razvija matematične predstave. Učijo se igranja na flavto, pa imajo tuje jezike, meni je bilo strašno všeč njihovo slikanje. Če ne bi tja hodila na seminarje, bi bila prepričana, da sem nesposobna slikat. Edino Waldorfci so znali zbuditi v meni ne le prepričanje, da jaz pa zmorem nekaj tudi na tem področju, ampak sem začela z največjim veseljem tudi učit otroke slikanja. Ampak so me naučili, kako se to dela. Saj me na faksu nihče ni znal. Tam so rekli, nariši to in to. In konec z metodiko. POtem imajo forme. Forme so neke vrste risnaje. Otrok spravi neko konkretno obliko na določen format papirja. Kot nek kompliciran vzorec izgleda to. Ampak ob teh vajah se ekstremno razvija grafomotorika in občutek za črto, linijo, prostor, kako teče svinčnik, oz. voščenka v bistvu, da se ne riše črtkasto, ampak z eno potezo...ful dobro. Matematika se tu razvija poleg vsega. Pa občutek za estetiko, za oblikovanje. Včasih smo delali te reči na ogromne formate tam pri W., je čisto nekaj drugega, kot na A4 tlačit ali A3. Prav sprosti se človek zraven, pa še navdušen si potem nad izdelkom, + krepi se ti samozavest. To, da se W. učitelji ne izobražujejo, je ena velika laž. MOgoče ne hodijo na seminarje na PeF, kar jih razumem, jaz sem tudi nehala, po vseh modulih, kjer so me ne le poneumljali, ampakj tudi žalili in poniževali. Pa saj normalnemu človeku tega ni treba prenašat. Saj ima Ped. fakulteta tudi kakšen dober seminar, ravno tako kot Zavod za šolstvo, vendar moraš žal še kako razmislit, katerega predavatelja boš izbral, da ne boš spet razočaran. Je pa ogromno drugih seminarjev na voljo, in res ne vem, zakaj bi W. hodili potem nekam, kjer je vprašljivo, koliko boš odnesel od vsega. Waldorfci organizirajo tudi sami predavanje in to zelo dobra predavanja, kjer povabijo tuje strokovnajake iz W. šol po evropi. Tako dobrih seminarjev ne slišiš zlepa, sploh tistih o metodiki poučevanja. Njihova matematika je res odlična, samo še pri g. Kavklerjevi sem poslušala nekaj tako kvalitetnega, pa se je tudi ona ukvarjala z metodami, ki niso v Slo. doma. Pa druge predmete znajo tudi poučevat odlično. NImam pripomb. To da učitelji niso izobraženi, ali pa da niso ok učitelji, je vprašljiva teza. Jaz mislim, da je po vseh službah enako. Imaš take in drugačne. Nekateri delajo odlično, drugi malo manj. Vsi učitelji na W.š. imajo visoko izobrazbo in triletno izobraževanje za W. učitelje za sabo. Je pa res, da en učitelj pelje svoje učence skozi vsa leta oš s sabo. To ne pomeni, da jih izključno on uči, ampak da je on razrednik. To ima svoje pluse in svoje minuse. Jaz osebno menim, da je daleč najboljša stvar, ki jo W. imajo, da so veliko bolj tolerantni do sočloveka. To ne pomeni, da niso strogi. Bolj so strogi, kot v navadni šoli. Ampak če jim razložiš, da ima npr. otrok posebne potrebe, ga razumejo, kar v redni oš ni vedno mogoče. Zato imajo veliko otrok s posebnimi potrebami, ker jih sprejmejo. IN potem dobijo tudi otroke nekaterih strašev, ki so "prepotentni", ki so malo domišljavi , pa si domišljajo, da so kaj posebnega, če imajo otroke tam (hvala bogu, jih ni tako veliko) in imajo tudi ekstremno razvajene otroke, ki niso sposobni nobenega prilagajanja - o takih otrocih pogosto pišem. Ampak W. jih niso vedno pripravljeni prenašat v tem smislu, da si lahko vse dovolijo. Take otroke starši izpišejo, ker otrokom ni fajn. In potem pridejo v redno oš in so še naprej nemogoči. POtem pa rečejo, da hodijo iz W. š. samo problemtični otroci. Je bil tak problem z enim od razredov pred leti, ste lahko brali v vseh časopisih. No, takrat se je v resnici zgodilo, da je en froc pošiljal učiteljico v p.m..., pa ji govoril vse sorte žaljivke, dokler le ta ni znorela in ga peljala do umivalnika in mu umila usta, češ da iz njih letijo umazane besede. Ta štorija je prišla v javnost in seveda si nihče ni predstavljal teh otrok, ki si vse dovolijo, kot takih iz fimčka prejšnji teden, ampak kot uboge otroke, ki jih učiteljica umiva, če niso poslušni. Pa ni o tem debata zdaj. Spomnila sem se, ker je nekdo na monu to komentiral v postu. Skratka, saj se bom še kaj spomnila, pa napišem. Ampak meni so waldorfci res fajn. Aha, pa njihov program je priznan v svetovnem merilu in je usklajen z našim učnim načrtom. To pomeni, da morajo otroci konec 9. razreda znati toliko, kot vsak otrok iz običajne OŠ konec 9. razreda v Sloveniji. Pri srednji šoli je njihov program rahlo drugačen. Lahko se odločiš za 4 letni program, ali pa za 5-letni. Po 4-letnem ne moreš delati mature, razen če prej tako poveš in ti omogočijo dodatne ure. Lahko pa izbereš še 5. leto in se tisto leto pripravljaš na maturo. Meni se ne zdi tako slabo. Je pa tako, da je moje čisto osebno mišljenje, da ti večina srednjih šol ne da ne vem kakšnega splošnega znanja, če tebe samega ne zanimajo reči. Jaz lahko zase rečem, da sem večino znanja dobila iz knjig in iz lastnega zanimanja in spraševanja, pa od staršev. šola mi je dala le majhen % tistega, kar vem. Zanemarljiv skoraj. Mogoče na specifičnem področju, povezanem s poklicem,. mi je dala precej več, kot česa drugega. Če potem sklepam, ali je važno, katero gimnazijo dela moj otrok, bi jaz rekla, da niti slučajno. Važno je, da ni pod neprestanim stresom in da si zna narediti življenje srečno.
|