Anonimen -> RE: ah to dojenje..naj bi bilo lepo? (6.4.2006 15:08:20)
|
Nič se ne sekiraj. Pri meni je bilo tako kot je opisala Muki. Pa so mi tudi govorile, da bo nehalo bolet in da bom potem uživala. Priznam, da sem bila malo skeptična in si mislila, zakaj bi morala trpeti, če mu lahko dam flaško, pa bova oba mirna? No jaz sem trmasta in sem vztrajala, čeprav je bolelo kot hudič in je tekla kri. POtem pa še desne joške ni hotel vzeti. Parkrat sem mu celo dajala dodatek (pri preskoku rasti) in ni mi žal, ker je zdaj vsaj navajen flaške. Z dojenjem sem pa vztrajala naprej. Uživati v dojenju sem začela šele nekje po 3. mesecu, ko je vse steklo. Zdaj pa uživam vsako sekundo in ga med dojenjem non stop gledam in občudujem ta usteca, pa nosek,..ga božam, mu govorim... In ni mi več težko počakati, da zaspi na joški. Ni mi niti več težko vstati vsako noč po 5 x za hranjenje. Dojim ga pa kjer in kdaj je pač lačen. Nikoli nisem gledala na uro, saj tudi jaz ne jem točno na uro. Na začetku sploh 1. nosečke smo utrujene in nervozne, ker nam nikakor takoj ne rata vse. Vzemi si čas za podoj, spij pred podojem vodo, sprosti se in boš videla, da bo vse OK. Tudi ponoči. Tvoje telo in tudi tvoj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] se bosta slej ko prej navadila eden na drugega in našla skupni ritem, le ubupati ne smeš. Čas bo prinesel vse, boš vedela. POtem pa uživaj tudi ti vsako sekundo, ker bodo en, dva tri zrasli in se ne bodo hoteli več cartati[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] .
|
|
|
|