Anonimen
|
Najprej se bom opravičila zaradi anonimnosti, saj me jih kar nekaj pozna in ne želim, da kažejo za menoj. Ni vse tako črno,kot bo napisano, sem malo zmedena in razočarana. Tudi jaz delam napake, tudi jaz sem kriva (ne pozabiti). Za prepir sta potrebna dva in nočem, da se to dogaja tako pogosto. Začela bom kar na začetku. S fantom živiva skupaj kakih 5,5 let. Ko sem zanosila (nepričakovano) sem bila vesela, partner pa ni pokazal nobenega navdušenja. To je bil šok za oba. Odnosi so postajali redkejši, skoraj jih več ni bilo. Med nosečnostjo sem imela težave in ostala sem na bolniški. Morala sem velikokrat obiskati g, ampak vedno sama, saj za take stvari on nima časa. Vedno je rekel, da če je oče on bo dobil sina. Ko se je nosečnost bližala koncu je g. rekel naj  , da sprožimo porod. A ni hotel. Potem sem rodila,a na njegovo žalost je dobil hčerko. Saj ne da bi bil razočaran, no ne vem, ker tega ni pokazal, mislim d a jo je vzljubil. Nato so zaradi malomarnosti g. nastale težave in sem izgubila mleko. Kar mesec dni je trajalo, da smo našli pravo mleko, saj jo je Apttamil zaprl. Kot  , ko ima mlade ni konca. Začele so se bolezni(bronhitis, prehladi, vročine, sor, herpes,...).Vedno sama. Na srečo so mi starši stali ob strani in nama pomagali. Začela sv živeti kot sostanovalca, le da sem jaz gospodinja. Na srečo mi ni treba kuhati, ker hodi v gostilno na malico, zvečer ko pa pride pa le nekaj malega poje. Pa ko mu kaj naredim ni vredu, saj nima nobenega okusa-kao. Poje pa, če pa že ne pa gre v hladilnik iskat hrano. Sedaj sem še bolj razočarana saj me obtožuje, da malo drogiram z zdravili. Zdraviti bi jo morala brez zdravil in ne hoditi k zdravniku. A jaz se boim, da ne bo kaj hujšega in raje grem preventivno. Tudi v bolnišnici smo že bili, a naju je obiskal dnevno za 5 minut. Vedno sem kriva jaz in starši, da zboli. Skoraj vedno zboli, ko pridema od staršev. Vendar za dan ali dva. Ne vem več ksaj naj naredim, da bi imela zdrav odnos. Pomagajte! Saj ni vse slabo, včasih se igra z malo in jo pazi, vendar o hranjenju, previjanju in ostalih stvareh noče slišati. Midva sva odtujena že kako leto, mogoče leto pa pol. Odnosi so na 5-6 mesecev, sedaj niti to ne, saj mi reče, da nima apetita niti gledti to debelo rit. Prej pa ga ni motilo. Od poroda sem se zredila le 2 kg, širša sem res v bokah. Tako sma oba zamorjena saj nobeden več ne najde lepe besede, tudi jaz priznam. A kaj ko so vse stvari ki jih naredim narobe. Pomagajte mi, saj nočem, da mala ostane brez očeta. Smili se mi, jaz bom že nekako ampak za malo hočem le najbojše.
|
Natisni
