|
Anonimen -> Naj rečem, da imam drugega? (26.3.2006 21:57:12)
|
Ne vem, kaj naj naredim. Zadnji meseci so kruti, pa naj se še tako trudim. Imava dojenčka, pa nama vseeno ne gre. Za vsak drek se skregava. Jaz sem kriva, ker želim, da kaj postori po stanovanju, njega pa vedno glava boli in je utrujen. Dela osem ur na dan, pol je pa konc z njim. Saj previje tamalo, ampak vedno, ko mu rečem, če jo bo on. Stanovanje ni veliko, pa vseeno mu je vsako sesanje ali zlaganje posode v pomivalni stroj odveč. No, pa sem popustila. Že en mesec ne dela ničesar. Ne odnaša smeti, kuha tako nikoli ne, ne sesa, ...Sploh ne vem, kdaj je nazadnje videl sesalec. Pa je tako že od poroda. S tamalo sta zjutraj spala, ko sem vstajala in pospravljala. Ja, on je očitno rodil. Len je, to potrjuje tudi njegova familija. Res, da nosi denar domov, vendar imam jaz tudi službo. Sicer sem še na porodniški, ampak se počasi izteka. Saj ne, da ne folgam, ampak se mi zdi krivično, da bom cele dneve samo rihtala, pa pucala, namesto, da bi se ukvarjala s tamalo, da bi lahko malo pohajkovali, ...Pa ne samo to, pospravljam tudi za njim. Ko je, pušča prazne embalaže pri računalniku, na mizici v dnevni, ...Če že nese v kuhinjo, da na pult, namesto v smeti, ali pa v stroj. Ko bi vsaj za sabo pospravljal. Probam na lep način. Mu rečem tako, da se ne bi razburil, pa reče, da pozabi. Samo pozablja....Se trudim s pogovori, pa nič ne pomaga. Zaleže mogoče za kak dan. So še druge stvari, ki me morijo. Zamerljiv je in nikoli nič ne prizna. Vse so drugi krivi. Tudi za prometne prekrške, ki jih sam naredi. Že najde vzrok, da je pa tako moral narediti, ker ga je un k.... kaj zaj...., ... Prav ponižuje druge ljudi. Nikoli se ne opraviči, pa ima tudi prekrasen besedni zaklad. Najbolj pameten je in vedno ima vse prav. Joj, tako je težek. Pa ga imam rada, ampak meni ni všeč. Sem mu že spakirala kufre, da gre, pa je drug dan prišel jokcat in sem rekla, da naj pride nazaj. Se mi je pač zasmilil. Večkrat sva se že menila, da tako ne gre, pa kar zemeri, če mu na lep način povem, kaj me moti in se seveda skregava. Kaj mislite, bi bilo grdo, če mu rečem, da ga ne ljubim več in da ljubim drugega? Saj ne vem, kaj naj, ampak to je mislim da edini način, da me bo resno vzel in bo šel. Ker grozno trpim. Ob trenutkih, ko imava tihe dneve me razžira. Samo na jok mi gre in se sprašujem, če mi je res treba tega. Čisto vseeno mu je, kako trpim, kako sem utrujena. Nikoli mi ne reče, naj kaj pustim, da bo on naredil in naj se malo spočijem. Vedno je on prvi. Joj, kako to boli. Ampak ne najdem drugega izhoda. Sem že marsikaj probala, marsikaj požrla, pa šla naprej. Sem ga prosila, naj me razume, mu dala vedeti, da jaz ga, ampak zakaj bi samo jaz popuščala. Zakaj moram samo jaz vse žrtvovati?
Nisem idealna, ampak vem, kje so meje. Znam se opravičiti in znam priznati svoje napake. Ampak smo si zelo različni. Bila sem pripravljena narediti vse za obstoj zveze. Se pogovoriti s terapevtom, ampak kaj, ko sem samo jaz pripravljena za ta korak. Pri njemu mora očitno poknit, da bo dojel....
|
|
|
|