Gina
|
Učenje pesmi na pamet je cilj iz učnega načrta in mora biti iz tega vidika izpolnjen. Samo ta del je nejmanj logičen, če takole napišem. Bolje bo takole: Načeloma se meni zdi fajn, ker spoznavajo tudi poezijo (jaz jim rada kar vmes za motivacijo kakšno pesem povem, kakšno tudi večkrat, si jo kar zapomnijo, vendar je pomembno, da pesem poveš tako, da jo otrok dojame kot zgodbico, ali drugače, da jo dojame, kot če bi gledal MTV, se pravi je vsak pesem svoj filmček), ker je poezija drugačen "medij" kot proza in večinoma je ne poznajo toliko kot prozo, zato je še toliko bolj pomembno, da jim jo predstavimo na pravilen način. Spoznavajo različen "jezik", saj poezija uporablja drugačne besede, kot proza, pa tudi spoznavajo ritem in rimo. Če se pesem naučijo na pamet, se navajajo predvsem na javno nastopanje, ki je pri pesmi veliko lažje, kot pri prostem govorjenju, pa navajajo se na doživeto pripovedovanje, kar je spet pri nečem naučenem lažje, kot pri prostem pripovedovanju - vse to lahko potem prenesejo v vsakdanje življenje, s pesmijo, recitiranjem si pridobivajo zaupanje. Vsaka pesem, ki se jo v življenju naučijo, pomeni znanje več, večjo splošno razgledanost. Naučijo se tvorit rimane verze, bogatijo besedišče, včasih poustvarjajo ob doživetem, predvsem pa dobijo občutek za zvočnost jezika, in za "igranje" z besedami. Tako nekako si jaz razlagam poezijo. Neko učenje pesmi kar tako, zato da je, se mi zdi brez pomena. Če pa je pesem primerno izbrana, zanimiva in otrokom blizu, pa če se pol pesmi že itak naučijo v šoli, med predstavitvijo, potem pa se meni zdi to čisto fajn stvar. btw, meni je mami v otroštvu večkrat namesto pravljic brala pesmi in jaz tudi to počnem - morda imam zato tako rada poezijo (pa ni mi žal, ker smo se morali naučiti cel Uvod h krstu pri Savici, pa Soči, pa ker znam pol Prešerna na pamet, pa Župančiča pa še koga drugega tudi...fajn je to)
|