|
india -> ŽIVCI IN ŽIVČNI ZLOM (22.3.2006 20:09:46)
|
Tako dolgo sem v sebi zadrževala neke stvari, ki me težijo, da je enkrat moralo privreti na dan.
Odkar mi je umrl ati ( pa to ni izgovor, da ne bo pomote), se mi samo nabira. Najprej se nisem mogla zjokati zaradi otrok. Potem je zbolela mama in sem seveda žalost in potrtost zadrževala v sebi zaradi nje. Poleg atijeve smrti se je pri nas doma v lanskem in letošnjem letu zgodilo grozljivo dosti negativnih stvari,ki še bolj povečuejjo mojo duševno stisko.
To, da sva oba z možem brez služb, potem mamina bolezen, ki mi tudi povzroča skrbi in težave, pa še vse ostalo, od nesreče, do težav pri renoviranju hiše,.....vse skupaj je pripomoglo k temu, da mi je danes enostavno počilo.
Povod je bila pesem, ki je skoraj dobesedno opisovala življensko pot in zaključek le te mojega atija. Rodil se je v Liki, živel v Dalmaciji, kamor je rad zahajal in potem.....ta pesem opisuje točno to, posmrtni povratek duše v rodno Liko in Dalmacijo. Pevec uporablja besede,ki jih je moj ati tako rad izgovarjal, z istim naglasom, z istim pomenom.
Spet se sprašujem : ZAKAJ??? Zakaj nas mora usoda udariti ravno tam, kjer nas najbolj prizadene?
Ko sem bila danes na pokopališču se nisem mogla zjokati,ker je bil a z menoj najprej mama, potem hčera.
Doma pa so solze kar stekle in lile in lile.
V tem času moram skrbeti za skoraj vse pri hiši sama: hiša in popravila, mama in njena bolezen, otroci, gospodinjstvo,...saj imam moža, ki pomaga, a mama enostavno vključuje bolj mene kot njega, nekako ne najdeta skupnega jezika in potem sem jaz preobremenjena. Z mamo pogovarjat se je zelo težko, ker določenih stvari enostavno ne razume.
Enostavno bi rada izpregla, pa ne morem in ne smem.
Bojim se, da sem s tem,ko sem otroke nagnala proč od sebe, ker nisem več mogla zadrževati napetosti v sebi, motilo me je namreč vse, od šepeta, do njihovega smeha, do igre, vse, vse,....prizadela te njihove nežne duše.
Kako jim naj to pojasnim? Kako,ko vem, da tudi oni še vedno trpijo in ne razumejo,da dedka več ni in ne bo???
Ne mi zamerit, da sem se izpovedala, prosim pa tudi, ne me obsojat in napadat.
|
|
|
|