|
Gina -> RE: KAJ NAREDITI (22.3.2006 14:40:16)
|
Jaz bi razmislila več reči
- najbrž še niste dolgo skupaj v stanovanju, vedno in vsak rabi čas, da se navadi na navade in prepričanja drugega in da najdeta kompromis, če je seveda možen sploh
- kaj je bilo tisto na tvojem možu, v kar si se zaljubila, kaj je tisto, kar ti daje, pa ti je fajn, majčkenop še na lepe reči pomisli
- zakaj je mož depresiven, česa mu manjka, kaj ne zna doseči, katerega cilja ne doseže, ki si ga je zadal, ali bo do tega zmogel kdaj priti, da bo srečen in bo v njem kaj energije
- to da ti reče, da je nesrečen, ker je pri tebi, ker nima nečesa svojega, je pravzaprav človeško in normalno za moškega - on ni nič vlagal sem, počuti se zelo očitno pri vas tujca, ima občutek, da ga boš zapustila in občutek, da je on sam zanič in nevreden, + občutek, da je zapustil sina - iz vsega skupaj sledi, da je v depresiji in da ne zna ven - enako mnogo kot ti ne znaš ven iz jamranja, da ti on nič ne pomaga, ker ta hip pa tebi to točno toliko pomeni, kot njemu, da bi zmogel biti ok zakonec in ok fotr, ampak to on zmore točno toliko v tem trenutku, kot ti zmoreš vse po vrsti streči in pospravljati za njimi = ne zmoreta ne en ne drug, pa če se še tako čudno sliši (po mojem mnenju, vsakega človeka daleč najbolj potlači, če ga vsak dan kritiziraš in mu pripoveduješ, kaj vse je z njim narobe - človek ne pridobi energije in volje ob takih na pol ultimatih, ampak ga vse skupaj mine, na koncu začne pa itak verjet, da je on sam zanič in da itak ne more nič naredit, da bo boljše, pa še ob vso energijo je, kaj pa vem, meni se že tako zdi)
- zavedati se moraš, da nekaterim moškim pospravljanje in pedenanje ne pomeni kaj dosti, so sicer čist zadovoljni, če pospraviš, zlikaš, skuhaš in greš v trgovino, ampak ni jim tako zelo pomembno, vseeno jim je, tudi če to ni takoj narejeno in tudi če ni vse narejeno, ampak take vrste moški te tudi kritizirajo ne, če kaj ne narediš, še rečejo ti, da se vendarle spočij in malo glej tv, če si utrujena, da zakaj toliko delaš, ne morejo razumet, kaj ti vendar je - Če si bolana se uleži. Ampak to je najbrž njegova vrednota. Če je tvoja zelo drugačna, potem imata malo problemčkov.
- torej kot vidiš sta vidva po mojem v enem začaranem krogu iz katerega ne znata ven. Najlažje je spokat in iti, najtežje je biti prvi, ki bi pognal kolo v drugo stran. Kako pognat v drugo stran, da bo z veseljem kaj naredil? Ne vem če ni edina varianta, da ti probaš majčkeno drugače razmišljat za nekaj časa. Jaz bi si npr. dala en rok, npr. en teden, da bi poskusila biti prijazna in ga niti enkrat ne skritizirat in mu kaj naprej metat. En teden ni tako dolgo, da se ne bi mogla zadržat. Niti ne reci nič če gleda tv. Ta teden res ne reci njemu nič grdega ali očitujočega. Mogoče pa ti bo kaj lepega povedal, mogoče bo malo prišel k sebi, bo dobil kaj energije (ker neprestano kritiziranje ti požre veliko energije, hočeš nočeš), da bo zmogel malo narediti nekaj zate. Sprejmi lepe reči, ki ti jih pove, on ti hoče s tem pokazat, da te ima rad. Če bi ti to sprejela, bi se mogoče počutil bolj ljubljenega in bi lažje kaj naredil zate. Jaz bi probala, ker vedno raje probam vse, kar se probati da, zato, da če že slučajno kdaj pride do tega, da ne bi bila za skupaj vem, da sem naredila popolnoma vse, kar sem mogla. Samo v tem primeru bi jaz lahko mirno odšla, prej pa tega ne bi storila.
|
|
|
|