|
Gina -> RE: Kdaj bi rekle "stop" (21.3.2006 19:01:05)
|
Kakšen ultimat, daddy, ne štekam?
Najbrž res nerazumljivo pišem, ker ste se zahaklali ob izraze. Popravljam, da bo bolj jasno, kaj sem sploh hotela povedat. Ženska rabi družino in ljubezen in ja, tudi cajt zase, za svoj hobi, pa naj bo to klepetanje, rr, ali šport ali karkoli že. Magi je napisala, da ima družina brezkompromisno prioriteto. Točno to je tisto, kar sem jaz mislila. Ne da ženska nima nič drugega pod željami in potrebami, ampak da je družina brezkompromisno na prvem mestu. Moškemu pa je na prvem mestu kombinacija hobi + družina. Če se ne počuti ok v svoji koži, če se ne samouresniči, pa karkoli že razume pod tem izrazom(šraufanje, poklic, druženje s prijatelji, spanje, družinski izleti, gostilne? žal spadajo zraven...), potem bo večina raje šla stran od družine, kot pa živela brez uresničenega cilja, pa če dobro razmislite, boste vsi pritrdili, da je temu tako. Ženska nikoli (oz. res redko) ne bo pustila svojih otrok na drugem mestu.
Moški in ženska lahko funkcionirata res fajn samo pod pogojem, da en drugega ne omejujeta pri svojih ciljih, ampak da se sprejemata in dopolnjujeta pri svojih željah in potrebah in obveznostih. Zdaj je pa vprašanje, kaj komu veliko pomeni. In ne, to se mi ne zdi nič cankarjansko. Jaz sebe nimam za trpečo mater, ki doma samo puca in skrbi za otroke in čaka, kdaj mož pride domov in kdaj mi bo mislostno dovolil, da postrežem kavo. Halo? Ne štekam kaj je slabega v tem, da si dva razdelita reči po svoje, kot njima paše. Zaradi mene, če komu paše da delata točno pol pol, naj delata, če pa komu paše bolj, da mož pelje otroke v vrtec, ženska pa kuha, ali obratno, pa naj, tudi ok. Če kakšna nima nič proti, da mož dela cele dni, kaj naj mene to moti, ampak ona ima problem. In rešila ga ne bo s pogovorom, ker pogovor itak nič ne pomaga. In ne, jaz nisem tip ženske, ki bi prenašal nekoga, ki hodi v gostilne, niti takega, ki ves čas dela do 23.00 zvečer. Ampak to je moja vrednota, če si to mislil pod ultimat, daddy,?. Lahko bi pa moj cele dneve uganjal šport, pa še popoldne kaj šraufal, to bi pa jaz čudežno razumela - ker bi sredi dneva vmes domov prišel, se pogovarjal vmes z mano, šel po otroka, ga previl, pocrkljal, šel v trgovino, pa se malo stisnil k meni....pa če bi ga rabila, bi itak vmes domov prišel za npr. otroka k zdravniku peljat, če bi šel pa športat, bi šla pa itak zraven...skratka, obnašal bi se drugače, kot če ga cele dneve ne vidim, ker je v službi.
Torej ja, meni je pomembno, koliko časa ga vidim oz bolj to, da sodeluje pri družini, ampak mogoče pa komu drugemu ni, poznam ženske, ki se ne sekirajo kaj dosti zato, če mož dela - mirno živijo svoj lajf, zvečer šele se mož vključi v familijo, in njim je čisto ok. In ne, tudi ni vsakemu enako mnogo pomembno, da oba delata vse v gospodinjstvu. In v tem ni nič narobe. Narobe je, če imata različne vrednote, pa če se ne moreta uskladit. Kaj ti pomaga, če mož vse naredi v gospodinjstvu, če imata druge temeljne vrednote tako zelo različne, da skup ne prideta?? Jaz sem slednje doživela na svoji koži. Vsi so govorili, kako je krasen, ker tako veliko pomaga. Nič mi ni to pomenilo, ker nisem dobila česa drugega, kar mi je res veliko pomenilo. Tako da če mene vprašaš, je to, koliko pomaga v gospodinjstvu pomembno samo za tiste ljudi, katerim je vrednota delo v gospodinjstvu. Meni slednje pač ne predstavlja še dobrega odnosa.
Če odgovorim na prvotno vprašanje, kdaj bi rekle stop, jaz bi sigurno rekla stop, če bi bila pod vprašanjem gostilna, najbrž tudi, če bi bilo pod vprašanjem večletno delo dolgo v noč. Ampak to je moja vrednota.
|
|
|
|