|
*Karmen* -> RE: trava (18.3.2006 21:37:47)
|
Ne bom se skrivala pod anonimnostjo. Tud jaz sem bila že kar nekaj let nazaj še zeleno-mlada in firbčna. Alkohola sem v celem življenju užila mogoče tri decilitre... Kakšnih trdih drog nikoli. Sem pa trikrat probala travo. Ja, zdaj pa kar pljuvajte!!!
Sprašuješ po učinkih. Ne vem. Jaz sem imela svojo mejo in sem potegnila vedno samo dva dima. Opisala ti bom moje občutke. Cik-cak nisem hodila. Glava je bila totalno prisebna. Tudi vse okoli sebe sem dojemala s polno mero. Ko sem prvič probala, mi je nekdo povedal, da naj trave nikoli ne kadim, ko sem slabe volje. Trava namreč petkratno poveča občutke, v kakršnih trenutno si. Prvič sem zadevo probala na rojstnem dnevu svoje najboljše prijateljice. Že tako sva se veliko smejali vedno, ko sva bili skupaj. Ampak po travi je bil pa to pravi smejalni maraton. Na koncu sva se smejali tudi steni, ker je stala tam, kjer je pač stala. Smejali sva se druga drugi in namozgali take stvari, da jih tudi največji veleumi ne bi. Jaz sem odkrila "polkrogel kot". Ne sprašuj me, kaj je to. To sem vedela le takrat...
Če ta zadeva smrdi? Ja, meni je vedno smrdela. Čeprav tisti, ki jo kadijo redno, pravijo, da diši. Ampak vonj po zažganem, že gnijočem senu pa res ni kakšna dišava, če mene vprašaš. Človeka, ki je ravno pokadil travo pa najprej spoznaš po nasmehu na obrazu, ki kar noče izginiti. Kot bi se prilepil na obraz. In pa kretnje. Predvsem kretnje rok postanejo počasne in mehke. Verjetno takega človeka ni težko opazit. Sploh pa jih opaziš potem, ko si že tudi sam probal to zadevo...
Lennia, upam, da sem ti vsaj mal pomagala. Vem, da se bo sedaj name vsul plaz obtoževanj... Ampak, ljudje, vsi smo bili enkrat mladi in zeleni. In glede na to, da je bila trava najhujša zadeva, ki sem jo v življenju poskusila, sem čisto zadovoljna sama s seboj. Če znaš zadevo ustaviti, ko zadovoljiš svojega firbca, je vse ok.
|
|
|
|