|
Teja N -> Najini dnevi v "arestu" (17.3.2006 14:50:36)
|
No, da malo povem, kako sva z Nikom preživljala dneve v "arestu". (Infekcijski kliniki).
Tako pravim zato, ker je imela njegova posteljica ograjo iz kovinskih palic, pa tudi na oknih so bile, da naju slučajno ne bi prijelo pobegnit. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Začelo se je dogajat prejšnji teden, ko je začel kašljat in veliko bruhat. Zdravnica je najprej posumila na refluks ali na stenozo, zaradi česar bi bila potrebna operacija. [sm=bad.gif]
Naslednji dan pa je začel čedalje bolj kašljat, kar davil se je, vročino je imel in kar pene je dobil na usta. Tudi v spanju je zelo kašljal, imel je zelo produktiven (moker) kašelj.
Prvi prosti termin pri najini zdravnici tisti dan je bil ob pol sedmih zvečer, na vrsti sva itak bila šele okoli osmih in dobila napotnico za na infehcijsko. Šla sem domov iskat še par stvari zame in smo šibali. Na oddelek sva prišla okoli 23h. Diagnoza: bronhiolitis. Ker je virusen, ne pomaga antibiotik, samo lajša se lahko, zdravila pa ni. Ob sprejemu me je zdravnica prestrašila, da tako mali otroci zeli težko prenešajo to bolezen, lahko so v bolnici teden ali dva, imajo kisik in nekateri pristanejo celo na respiratorju.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Imela sva svojo sobo z njegovo in mojo posteljo in na srečo lasten tuš. Vsake 4 ure so mu prišli merit saturacijo (vsebnost kisika v krvi) in temperaturo. Vsako jutro so ga tehtali nagega in dvakrat na dan ga je pregledala zdravnica, skoraj vsakič druga in mu poslušala pljuča. Dva dni je še imel vročino. Imela sem inhalator in sem mu morala delat vlažne inhalacije vsaj 6x dnevno, no midva sva jih naredila vsaj 10 ali več. To pomaga, da se sluz, ki se pri tej bolezni na veliko dela v pljučih, bolj razredči in se lažje izkašlja. Drugi dan je saturacija padla prenizko in je dobil kisik.
Ful je bilo zoprno, ker je bil "privezan" in ga nisem mogla inhalirat in dojit v svoji postelji, ampak na enem malem trdem stolu.[sm=grrr.gif]
Kako mu je šel na živce tisti kateter v nosu! Šele naslednji dan je ena sestra ugotovila, da so mu ga narobe obrnili in ga je praskal po nosnicah. Ko ga je popravila, je bilo takoj bolje. Drugi dan smo mu dozo kisika najprej zmanšali, nato pa čisto ugasnili. Prve ure so ga bolj pogosto gledali, a je na srečo saturacija ostala v redu. Ko je bil 24 ur brez, so naju že skoraj poslali domov, a sem se uprla, saj je še vedno ogromno kašljal, zraven včasih še bruhnil in prav vsak dan je malo shujšal.
Potem so pametovali, da nimam dovolj mleka in da bojo dali dodatek. Ko sem jim dopovedala, da mi sploh ne poje vsega, so sklenili, da je preslaboten, da bi se dovolj najedel in da rabi infuzijo. Poleg tega je začela k nama hodit še fizioterapevtka in mu 2x dopoldan pretrkala pljučka in mu jih zmasirala z vibratorjem, popoldan pa sem to naredila sama. Pa tehtnico so mi pripeljali, da sem ga tehtala pred in po vsakem dojenju.
Tisti dan sem bila ful huda, saj je on navajen dopoldan spat vsaj 2 uri v kosu, če ima mir. Pa so ga že po pol ure dremeža zbudili za fiziotrapijo in je nazaj zaspal šele čez dobro uro, popolnoma zmatran. Spal je 10 minut, ko so ga prišli odpeljat v ambulanto, da mu v rokico vstavijo kanal za infuzijo. Sem prosila, naj ga pustijo vsaj malo spat, pa so rekli, da ne, da je nujno.
Nazaj sem ga dobila čez četrt ure, bil je sicer kar dobre volje, a čisto rdečih in mokrih oči. Kako je moral revček jokat! Še dobro, da nisem bila zraven, saj bi po moje tulila še bolj kot on.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Stečt bi moralo 300 ml v 5 urah, pa je teklo strašno počasi. Šele zvečer, ko je stelka šele tretjina, je ena sestra odvila roko (imel je opornico, da je ni mogel premikat in zelo na debelo povito in se ni nič videlo, kaj se notri dogaja) in zgrožena sem videla, da je praktično ves čas teklo mimo žile, v podkožje. Roko je imel kot slon! [sm=grrr.gif] Bolniška zapestnica, ki mu je bila sicer prevelika in mu je kar naprej padala z roke, je bila pol centimetra globoko vžrta v roko, tako otečeno je imel.
Dobil je hladne obkladke in kanal smo seveda odstranili.
Potem ga je prišla gledat zdravnica, ura je bila okoli 21h, ki je rekla, da mora dovolj pit in jest, če ne mu bodo kar ponoči še enkrat vstavljali kanal.
Ful sem se bala, da bi ga spet mučili in ga silila s čajem, ki ga je seveda izbruhal. Vsakič, ko sem ga dala na tehtnico, me je bilo strah, ali bo dovolj ali ne. No, pol ga pa ponoči sploh nihče ni prišel niti pogledat ali vprašat, koliko je jedel!
Bila sem res besna in sem imela pripravljen cel govor, kako se bom zjutraj skregala z zdravnico, če bo hotela spet dat infuzijo. Nik se je namreč čisto dobro počutil, samo apetita pač ni imel. Tudi respiratorna fizioterapija je dejansko delala čudeže. V enem dnevu je bil popolnoma spremenjen, živahen, vesel, lažje se je odkašljal in hudi napadi kašlja so izginili.
No, pa je zdravnica po pregledu rekla, da je v redu in praktično za domov. Pa so splavali po vodi vsi moji načtri, kako bom naredila štalo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Pa spet nisem hotela domov, ker so nam prav ta dan začeli doma delat streho in so metali stare salonitke na tla. Se je kadilo ko vrag, pa še azbest je v teh ploščah.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Pa sva še enkrat prespala in naslednji dan dobila odpustnico okoli 15h.
Sicer pa moram pohvalit sestre na odelku, ki so res prijazne, imele so korekten in strokoven odnos, nikoli niso težile, pa sem kar naprej zvonila za to in ono. Nika so prav vzljubile in eni sestrici je bil tako všeč, da me je prosila, če ji pošljem kako sliko za spomin.[sm=love.gif] Sem namreč kar naprej slikala, kaj se dogaja, vse posege in tudi osebje.
Edino ena višja sestra mi ni bila všeč, ker se je kar slinila in bila ful narejeno prijazna. Tako se je topila in cedila, da bo vsak hip samo še lužica na tleh ostala namesto nje. Ona mu je tudi vstavila kanal. Drug dan je sicer prišla rečt, da ji je žal, da je do tega prišlo in dodala, da ga ni veliko pikala, ko je iskala primerno žilo.
Ko pa je roka malo oplahnila, sem na njej naštela kar 6 vbodov![sm=grrr.gif]Kaj pa je potem zanjo veliko pikat?!
Oprema pa je pod kritiko. S sten in ograjice se lušči barva, omet odpada v kosih, v kotu so eni kabli dol viseli, eno stikalo je bilo izpuljeno iz stene in je samo na žičkah viselo, pa še brez tipke je bilo, prižgal naj bi ga s potegom na vrvico! Gumbi za radio na nočni omarici so bili potrgani in kabel izpuljen, med okni je barva odstopala v plahtah, vleklo je pa tako, da sem stalno nekaj zagrinjala z brisačami, saj ko sem sedela ob oknu, sem prav čutila, kako piha in začelo me je zebst. Ko mi je mož prinesel skutke in mleko, sem jih dala med okna in so bili čisto mrzli.
Prostora pa ful malo, sploh, ko so nama še tehtnico pripeljali, se skoraj nisem mogla obrnit.
Hrana je bila še kar, samo večerja je ob 17 30 in kdo bo pol do zajtrka zdržal? Še posebej, če ti dojenček hodi spat ob polnoči![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Če nočeš izstradat, si je dobro naredit zaloge in tako sem imela celo polico v omari za hrano od doma. No, da ne boste mislile, da sem taka požeruhinja, polička in cela omara je bila res mini.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
V glavnem, važno je, da smo doma. Pljuča ima čista, občasno še rabi inhalacije in moram ga še pretrkavat in vibrirat, kot me je naučila fizioterapevtka. Samo še apetit se mu povrne, pa bo. Je pa res spet tako dobre volje, da mi kar srce poje, ko ga gledam! [sm=love.gif]
Če katero zanima še kaj o infekcijski, zdaj obvladam.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Lp,
Teja[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|