ALANYA
|
Presenečen sem, da obstajajo ženske, ki se zavedajo možnosti "postati sužnja". Popolnoma razumem, kaj je hotela gospa povedati, kajti moja žena tudi na vsak "ve" odfrči k najini alanyi, pusti jo na miru samo ko zaspi. Seveda se s tem početjem ne strinjam, ker otrok mora imeti določeno mero starševske pozornosti, mora se pa navaditi tudi biti sam s seboj. Problem je v tem, da ko dobiš otroka se za matere ustavi svet, oz. preostali svet je neka imaginarna stvar, za mame je pomembno samo še ali dete papa, če kaka, če ima kakšno alergijo, itd. In potem poslušam: joj, danes enkrat ni pojedla dojke do konca, danes še ni kakala, dobila je rdečo pikico na nosu, itd. Potem jo vprašam, si ti danes jedla enako kot včeraj - odgovor:ne, greš vsak dan na wc- odgovor: ne, se ti pri menstruaciji, pojavi kakšen mozolček - odgovor: ja. Torej, to je normalno, da en dan ni enak drugemu. Drug problem, ki se nanaša na to temo. Žena je imela po porodu simfiziolizo, do konca mojega očetovskega dopusta je lahko ravno toliko hodila, da je Alanyo sama vzela iz postelje za dojenje in previjanje. Sam sem opravljal vsa hišna opravila, ki so vam vsem dobro poznana, kuhanje, pranje, sesanje, brisanje tal,... Sčasoma se je stanje normaliziralo, in potem sem pričakoval, da bo zopet žena postorila, kar je potrebno po hiši, kar se seveda ni zgodilo. Predno ponorite na napisano moram to razložiti, gradiva hišo, kar pomeni, da sem pričakoval, da bo ona postorila po stanovanju jaz bom pa na hiši, kjer me čaka še ogromno dela, če se želimo letos seliti, ker trenutno živiva v najetem stanovanju. Zraven tega pa še oba študirava ob delu, sprejela sva kompromis, da bom jaz to leto pavziral, da zaključim hišo, žena pa da bo študirala dalje. Seveda se to ne dogaja kot je bil dogovor, kajti velikokrat pridem domov in gori TV, česar ne razumem, če je čas za TV bi bil čas tudi za knjigo. Ženina razlaga moram biti zraven male, da jo animiram z igračami TV pa itak ne gledam. Zopet smo pri tem ali biti ves čas z otrokom ali ne. Kaj se pa zdaj dogaja, ko pridem domov seveda pocartam najlepšo bebo na svetu, jo celo polupčkam, ampak to je za pet minut, ker moram zopet dalje po opravkih, za dalj časa se ji lahko posvetim šele zvečer. Malecka pa seveda ko pridem, dobim nasmeške, krike vzhičenosti, ko me vidi, cel čas mi sledi z očmi, to pa ženi tudi ni prav zakaj je cela nora name, ko sem z njo eno uro na dan ona pa 24. Zaključek: svet se zunaj vaših in moje družine še vedno vrti z nezmajnšano hitrostjo dalje, in potrebno je dati zase in za druge vse kar si dal prej in še več za svojega otroka.
|