BOJI SE OTROŠKEGA KRIČANJA (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo


TINALAN -> BOJI SE OTROŠKEGA KRIČANJA (15.3.2006 8:22:25)

Včeraj smo bili pri kolegici na obisku, kjer imajo tri otroke. Enega 9 mesečnika, enega petletnika in punco staro 15 let. Bili smo že večkrat pri njih na obisku in vsakič je bilo stanje katastrofalno. Razumljivo je, da sta njihova fanta navajena kričanje (veselje). Veselita se eden drugega, ko ta velik teče, se manjši smeji (kriči). No, bistvo vsega je to, da se je naš Lan (13 mesecev) tresel od strahu, jokal je, da ga nisem mogla umiriti. Res da ni navajen kričanja, sam vriska od sreče (samo doma in v poznani okolici), drugje pa se zelo težko prilagodi. Največkrat je samo pri meni na kolenih. Pri vsakih obiskih, kjer imajo majhnega otroka je tako, vedno je jok, ampak jok iz strahu (manjših otrok se boji). Kar smili se mi. Nočem ga matrati, zato kmalu tudi gremo. Pomembno pa je tudi, da se Lan zelo boji starejših moških. To pomeni, da ko se mu kakšen moški približa, kar otrpne. Ženske, neglede na starost pa obožuje. Res ne vem kaj smo naredili narobe. Smo zelo družabni, vedno je hodil z nama na obiske k kolegom, na fešte (nismo bili dlje kot do osmih), zelo veliko sem bila zunaj z njim, med otroci, ampak od 8 meseca naprej je stanje takšno kot je. Ali ima kakšna mamica podobno situacijo? Včeraj sem bila čisto paf.

aja, pa še to. Naš Lan je v varstvu pri gospe, kjer se pazijo tudi dve punčki stari 2,5 leti. Tam je stanje zelo mirno. Brez razgrajanj. Sama varuška pravi, da je zelo priden, da se z njima igra, je pa res, da tam noben ne kriči. Je zelo umirjen otrok. Igrač ne razbija, ne meče po tleh,....
Ali naj me skrbi? Prosim za odgovore!




vidja -> RE: BOJI SE OTROŠKEGA KRIČANJA (15.3.2006 9:02:28)

O, ja, poznam take situacije. Naša, zdaj že 5-letnica, je prav tako imela podobno obdobje. Sploh ni marala otroške družbe, in bognedaj, da je kakšen otrok jokal, je tako jokala z njim, da je ni bilo mogoče potolažit. In še nekaj takih primerov poznam in zanimivo so vsi ti otroci prvorojenci, ki pač nimajo možnosti bit že od malega vsak dan v stiku z drugimi otroki, pa še starši jih najbrž nevede preveč v vato zavijamo. Pri našem ta drugem pa ni podobnih težev in tudi sama vidim, da skrb za njega doživljam čisto drugače, kot sem jo pri hčeri.
Ne sekiraj se preveč, ker bo minilo. Tvoj sin pač potrebuje več spodbude in postopnega navajanja v tej smeri.
Kadar smo mi šli kam na obisk, se me ja ta mala držala kot klop. Potem smo jo pri treh in pol dali v vrtec iin je zelo napredovala v družabnosti, čeprav se je v začetku zelo upirala. Najti je treba nežen način, da otroka počasi privadiš na družbo, predvsem glasno družbo.

Veliko uspeha pri vzgoji!




KIRA -> RE: BOJI SE OTROŠKEGA KRIČANJA (15.3.2006 9:16:49)

živijo!

neki malega bi tudi jaz dodala. pomembno je tudi, kakšen pristop imaš kot mama k temu "kričanju". če otroka crkljaš in varuješ in ga probaš zaščitit, bo res mislisl, da je nekaj hudo narobe in se bo bal in se stiskal k tebi, ker bo želel na varno.

probajta naredit tako, kot sem jaz pri moji hčeri, ko smo dobili sestrico. na začetku se je tudi ona bala otroškega joka in kričanja. se je tudi sama začela jokat in dret in je zganjala cirkus. takrat je bila 14 mesecev stara. to se je enih parkrat ponovilo.
ampak sem ji vsakič razložila, da je pač sestrica še majhna in da ne zna povedat kaj bi rada, pa se pač joka. pa da ji je vriskanje in kričanje všeč - da se tako pač oglaša, ker še ne zna govorit. vse skupaj seveda s hecom. sem se nardila kot da to ni nič takega - ker v bistvu res ni.
en cajt me je čudno gledala, ampak se je jokanje nehalo. sedaj se pa eno figo zmeni če se kdo kje joka ali dere ali kriči.vse je odvisno od tvoje reakcije in tvojega pristopa.

majčken cartanja je lahko s tvoje strani, ampak potuho pa otroku ne dajat. razložit mu je treba, da otroci pač radi vriskajo in kričijo, ker jim je to lušno in se zabavajo poleg,  pa če enkrat ne razume, mu razloži 100x. pa še sama malo vriskaj in kriči... pa smej se zraven in delaj norčije - take ki so otroku všeč. tako se bo na to "glasnost" navadil. seveda to ne deluje od včeraj na jutri, ampak otrok si mora zapomnit tvojo reakcijo, videt da je to nekaj smešnega, pa se bo tud njegova reakcija spremenila.

otrok te opazuje in posnema, odziva se na tvoje reakcije in če mu boš dober vzor, če mu boš vedno pokazala,kako mora reagirat, lahko s tem spremeniš tudi njegovo vedenje. ampak vse s hecom - ker mora bit pač špasno. če se začne histerično dret in te ne posluša, ga pač zamoti s čim drugim, s kako ninico, ali mu pa poj,...pa mu pol razloži.... v glavnem - smej se - da bo videl da ni nič narobe..

LP




anckabancka -> RE: BOJI SE OTROŠKEGA KRIČANJA (15.3.2006 9:57:06)

Naš osemmesečnik je pa tisti, ki druge otroke spravlja v jok[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Od prijateljic, v trgovini... Vedno je tako navdušen nad dojenčkom, ki ga vidi, da začne vriskati in mahati in se ga revčki prestrašijo... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Men se pa fajn zdi, ker je moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] tak korenjak.

A bi me mogla mogoče kaj moja vzgoja skrbet, da je tolk "podivjan". [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




Stran: [1]