|
Anonimen -> RE: Merkator (15.3.2006 3:45:08)
|
Podobna izkušnja, vendar ne z Mercatorjem, ampak na pošti...
Pridem v pošto in pogledam napise nad okenci. Potrebovala sem namreč najprej fotokopiranje, nato priporočeno pošiljanje, potem pa še dvig preko POS terminala in plačilo položnice. Kar nekaj, ja, ampak kljub temu klasična poštna opravila. Napis "fotokopiranje" seveda pri tistem okencu, kjer je največ ljudi. Postavim se v vrsto, misleč, da sem navajena vsega hudega, ker živim v BTC-ju. Po cca. 15-ih minutah (od tega je 10 minut "potrošil" nek gospod, ki še sam ni vedel, kaj bi rad, blagajničarka pa še manj) pridem na vrsto. Položim dokumente na pult (cca. 10 listov) in povem, da potrebujem fotokopije - za vsak list po dve. Blagajničarkin odziv:"Jooooooooj, tega vam pa jaz ne morem fotokopirati. To lahko naredi sodelavka na tistemle okencu." In pokaže na okence s podobno vrsto. Pa ji rečem:"Gospa, pri vas je napis "fotokopiranje, zato sem se postavila tukaj v vrsto." Pa ona meni nazaj:"Ja, vem, gospa, ampak jaz imam preveč dela." Hm... Ni se mi dalo pričkati, zato sem pobrala papirje in šla seveda stat v naslednjo vrsto. Blagajničarki niti na misel ni prišlo, da bi sodelavki rekla, naj me spusti naprej, ker sem pač že čakala pri njej. OK, pa še cca. 10 minut v naslednji vrsti. Pač sem morala najprej fotokopirati, preden bi lahko opravila vse ostalo.
Pridem na vrsto na drugem okencu in ponovno položim papirje na pult. "Joj, gospa, jaz vam pa ne morem fotokopirati." Malo mi je že piskalo iz ušes. "Ne vem, gospa," sem rekla, "ampak na tistemle okencu mi je gospa rekla, da vi fotokopirate." Pa spet nazaj:"Saj dostop do fotokopirnega stroja imava obe. Ne vem, zakaj vas je poslala k meni. Jaz imam tukaj dvige preko POS-a." "Verjamem, gospa. Ampak vaša sodelavka mi je rekla, daima preveč dela in da nima časa zame, poleg fotokopiranje pa imam tudi bančni dvig in stojim v dveh vrstah že 25 minut. Torej?" In sem jo prav "lepo" gledala izpod čela, kakor se reče. "No, prav, vam bom fotokopirala, ampak malce se pomaknite vstran, da naprej vzamem še stranke za vami, ki imajo dvige." Še preden sem se premaknila, je že "obdelovala" žensko za meno. Na koncu je opravila s tremi ljudmi, ki seveda niso imeli samo dvigov, ampak tudi plačila položnic, izpiske stanj in nakupe malenkosti, ki se jih pri okencu pač prodaja.
Potem mi je pa zavrelo. "Gospa! Čakala sem v dveh vrstah 25 minut, zdajle tukaj stojim še 10 minut! Zakaj? Zato, ker vaša sodelavka pravi, da zame nima časa, vi pa pravite, da so stranke za mano pomembnejše in da vi svojega dela ne morete opraviti! Mi lahko poveste, zakaj ste tukaj, če ne morete narediti tistega, za kar ste plačana? In zakaj tamle piše "fotokopiranje", če pa gospa tega ne zna? Počasi vas imam dovolj in ne mislim tukajle dočakati penzije. zato ker se vam delo z 10-imi listi papirja zdi preveč!!!"
No, potem, ko so pa mene in njo gledali vsi, ki so bili v pošti, mi je pa le rekla:"Zakaj ste pa živčna, gospa? Saj niste edina." "Vem, da nisem, ampak prav tako pa nisem stala samo v eni vrsti, temveč v dveh, vi pa me ne želite sprejeti in opraviti svojega dela. Mi boste povedala, kam naj se pritožim?"
Pa je gospa blagovolila vzeti moje liste, jih fotokopirati, še enkrat me je poslala na stran, da sem izpolnila listek za priporočeno pošto, seveda sem še enkrat čakala v vrsti, da sem vse skupaj potem tudi poslala. Hudiča...
No, potem sem pa še jaz njo. Ko sem pospravila listek, je že rekla gospodu za mano "Naprej!", pa sem jo ustavila:"Saj nisva še končali, gospa. Kam se vam pa mudi? Zakaj ste pa zdaj vi živčna?" In sem ji dala BA kartico in zahtevala dvig. Je mislila, da me bo zaj*****, ker sem imela BA kartico druge banke, ne PBS, pa se nisem pustila prepričati, da ne morem dvigniti denarja, zato je morala dvigniti svojo leno rit in telefonirat v mojo banko, da ji je tam ženska povedala, da so dvigi nekaj običajnega. Vsa poklapana je prišla nazaj in mi izplačala denar. Nato je spet že stegovala vrat za gospodom za mano, pa sem jo samo pogledala in ona meni:"Kaj? A še kaj?" Potem sem ji pa še položnice od celega meseca treščila na pult in rekla:"Ja, še tole, gospa. Veste, jaz vedno opravim, kar je treba. Za razliko od nekaterih." In je potem še eno pa po eni vlekla tam čez računalnik 14 položnic in vmes mrmrala, da bi ji položnice v plačilo lahko dala že med dvigovanjem preko POS-a, da bi ona samo odštela in mi izplačala razliko. Ko mi je dala odrezke, sem rekla:"Vem, gospa, da bi lahko. Pa namerno nisem, ker mi ni treba. Tudi vi bi mi lahko že na začetku fotokopirali 10 listov, pa bi bilo. Ampak se vam ni dalo. To so pa posledice. Na koncu ste imeli 10x več dela. Razmislite do naslednjič o vašem odnosu do strank, ki ne pričakujejo ničesar drugega kakor to, da opravljate delo, ki ga podjetje ponuja in za katerega ste plačani. Nasvidenje."
In sem z dvignjeno glavo odkorakala iz naše pošte v BTC-ju.
|
|
|
|