|
Barči78 -> ŽALOSTNA SEM (13.3.2006 15:48:38)
|
Sicer sploh nevem, če imam pravi razlog. Kajti moja punčka se res lepo razvija, kljub najinim težavam na začetku. Vsaj jaz imam tako mnenje. Že prav lepo stoji na nogicah, hodi ob opori, je živahna in dobrovoljna deklica. Moj problem je pa v tem, da vedno, ko prideva s fizioterapije, sem slabe volje, ker njena terapevtka z lepa ni in ni zadovoljna. Pravi, da sploh še ni imela takega primera, kot je moja punčka. Pa imava odlično fizioterapevtko. In ravno zato me še toliko bolj prizadane, ker vem, da ima gospa dolgoletne izkušnje. In sicer zelo jo moti, ko Nejo poleži na trebuh in ji iztegne rokice nad glavo, Neja isti trenutek kolena raztene čisto narazen, kot žabica, če si predstavljate. Pol jo je pa danes, po vsej terapiji, pa še utrujena je bla, postavila na nogice in rekla, da vidim, če je sploh sposobna narest korak. Neja je bila tako utrujena, da se je samo podrla na tla. Pol jo je pa tko čudno gledala, da sem mislila, da se bom tam začela jokat. No, je pa sedaj prišlo za mano. Enostavno mi zmanjkuje moči, pa vem, da me moja punčka rabi, samo ne morem več gledat teh nezadovoljnih obrazov. Sploh več ne vem kaj lahko dela in kaj ne, kaj počne pravilno in kaj ne.
Po eni strani mi je ful všeč, ker pove tisto kar vidi, samo to, da pa nima v sebi nobenega optimizma, me pa vedno bolj moti.
Joj, upam, da me razumete, mogla sem napisat, ker mi je res hudo. Samo še upam, da bi bilo te more kmalu konec. Da bi moja deklica shodila.
|
|
|
|