Članek o mleku za razmislek (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Dojenje in dodajanje



Sporočilo


Eja_1 -> Članek o mleku za razmislek (10.3.2006 11:45:58)

Spoštovani!
Leta 1991 mi je sodelavec prinesel izvod revije Zdravje z besedami: "Ti se zanimaš za mleko. Preberi si članek v tej reviji." V kratkem članku je nek zdravnik pisal, da so ugotovili, da se maščoba iz homogeniziranega mleka nabira na stene žil in da iz homogeniziranega mleka organizem ne more izkoristiti kalcija. Članka si žal nisem fotokopirala, me je pa to ves čas preganjalo. Najprej sem mislila, da bo industrija prenehala s homogeniziranjem mleka, pa ga je bilo celo vedno več. Potem pa sem se spraševala, kaj se pravzaprav zgodi v mleku ob homogenizaciji, da se tako zelo spremeni, čeprav mu ni nič dodano in je samo podvrženo mehanski obdelavi. Odgovor sem našla v Ullmannovi Enciklopediji tehnične kemije v poglavju o mleku in mlečnih izdelkih, ko sem lani iskala podatke o kazeinu. Od takrat čutim odgovornost in obvezo, da nekaj storim, da bi zavarovala nič hudega sluteče ljudi in predvsem otroke pred nevarnostjo, ki jim preti zaradi pitja homogeniziranega mleka in da bi jim omogočila dostop do nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki pa je resnično vir zdravja, lahko prebavljivo in skoraj v popolnosti oskrbi organizem z vsemi potrebnimi vitamini, minerali, maščobami, beljakovinami, ogljikovimi hidrati in mikroorganizmi mlečne mikroflore, katerih prisotnost v našem telesu je nujna za zdravje in odpornost proti okužbam. Napisala sem članek o tem (namenjen za objavo v reviji Zdravje ), ki je pripet.
 
S spoštovanjem 
Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.


Ljubljana, 26. 4. 2002
 
HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC
 
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.
Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod  dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:


 
Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
 
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel.

Naš organizem novo nastale kombinacije
(maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.

Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.


Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.

Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.


 
Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.
Ljubljana, 21. 4. 2002




Anonimen -> RE: Članek o mleku za razmislek (10.3.2006 12:14:00)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]potem bi se morala jaz že tja obrniti. Jaz ga vsak dan popijem vsaj 2 dcl in to že od malega.





Seven* -> RE: Članek o mleku za razmislek (10.3.2006 12:19:43)

Hvala za clanek! Vredno razmisleka.




petraz -> RE: Članek o mleku za razmislek (10.3.2006 14:01:12)

HVALA za dober članek![sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]




kati* -> RE: Članek o mleku za razmislek (10.3.2006 21:28:32)

1. bodimo malo bolj objektivni in poglejmo širše
(vir: http://www.skrivnosti-sveta.com/novodobne/mleko_da_ali_ne.html)

Resnica pa je, morda, nekje na sredi?

V resničnosti ni nič absolutnega, kar bi veljalo vedno in povsod. Mleko in mlečni izdelki so lahko koristni, če se človek prehranjuje na "klasičen" način, po tradiciji, ki se je pojavila pred nekaj desetletji; malo je verjetno, da bo čez noč izginila. Če pa se človek začne prehranjevati na način, kot ustreza njegovi prebavi, tako kot smo v Misterijih že pisali, je mleko, predvsem kravje, škodljivo. In izdelki iz njega tudi.

V bolnišnici pa nam predpišejo mlečno dieto ...

V določenem primeru mlečna dieta koristi in učinkuje, v nekaterih primerih je smiselna. Ponavadi govorimo o kravjem mleku, ki vsebuje veliko količino kazeina. Tega je mogoče najti tudi v materinem mleku, a v tri tisočkrat manjši količini. Za razgradnjo kazeina človek v glavnem nima encima, razen do drugega ali tretjega leta starosti. Kazein organizem potrebuje za gradnjo velikih kosti, a v majhnih količinah. Kazein pa je znan tudi kot eno izmed najbolj kvalitetnih lepil. Prebavni trakt obloži, obloži pa tudi koščke hrane v prebavilih.

Torej izolira stene želodca in hrano, tako da želodčni sokovi nimajo dostopa do nje. Pri običajnem načinu prehranjevanja se hrana ne prebavlja, ampak gnije v prebavnem traktu, pri čemer nastajajo strupi v telesu, s tem pa tudi zdravstvene težave. Ko je človek bolan, je to še posebej škodljivo. Ob mlečni dieti pa obloga, ki se naredi na prebavnem traktu in koščkih hrane, povzroči učinek klasičnega posta. Klasični post, ko človek uživa le vodo, pa je že dolgo časa znana in koristna metoda zdravljenja.

Alergije na mleko so pogoste, alergij na maslo ali smetano pa skoraj ni. Zakaj?

Maslo in smetana sta maščobi, v katerih kazeina skoraj ni. Mleko je v naravi predvideno za prehrano dojenčkov, ne odraslih. Odrasla krava ali koza nikdar ne pijeta mleka, samo človek želi biti vse življenje dojenček. Človekov organizem le do približno tretjega leta proizvaja encim za prebavo mleka. Zato kasneje pride do alergij. Siliti starejše otroke ali odrasle z mlekom je nespametno. In še po nečem smo v naravi izjemni: v naravi nikdar ne boste videli psa ali žirafe, ki bi sesala kravo, to počnemo samo ljudje.

2. Kazein oz. kazein-kalciumfosfatnimi micelami ni "novonastala" kombinacija
(vir: http://www.fkkt.org/aktualno/kemija_mleka.asp)

V mleku so tri vrste proteinov : kazeini, laktalbumini in laktoglobulini. Vsi so globularni.

Kazein je fosfoprotein, kar pomeni, da so fosfatne skupine vezane na nekatere aminokislinske stranske verige. Te pa so večinoma vezane na hidroksilne skupine serina in treonina. V bistvu je kazein zmes vsaj treh podobnih proteinov, navadno so to α, β in κ kazeini. Ti trije proteini se razlikujejo po molekulski masi in po deležu fosforja, ki ga vsebujejo (število fosfatnih skupin).

3. poapnenje žil ali ateroskleroza je baje [sm=zmeden.gif] posledica nalaganja holestrola (LDL holesterola) in ne posledica kazeina - vsaj tako so učili nas in tako se učijo tudi zdravniki
(vir: http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/srce-ozilje/zvisane-mascobe/)

Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze:

* neustrezne ravni krvnih maščob:
o zvišana raven skupnega holesterola
o zvišana raven holesterola LDL
o zvišana raven trigliceridov
o znižana raven holesterola HDL
* zvišan krvni tlak
* dedna nagnjenost
* kajenje
* debelost
* telesna nedejavnost
* sladkorna bolezen
* stres









Primoza -> RE: Članek o mleku za razmislek (11.3.2006 8:22:38)

Stare zgodbe, ampak tista velikost "kapljic" v emulziji je pa malo pretirano poudarjena. Mleko je kot vsako drugo živilo že naravno sestavljeno v emulzijo, kar pomeni da že v nehomogeniziranem mleku obstojijo večje in manjše "kapljice" maščobe.

Naravni emulgatorji so kar pogosti, nahajajo se v jajcih, efekt nastanka emulzije na veliko izkoriščamo v naši domači prehrani in tudi v industrijskem načinu priprave hrane.

Tako ne razumem prav dobro zakaj se ravno maščoba v mleku vzame iz konteksta vseh naravnih emulzij? A potem pomeni, da ne smemo v kuharskem receptu prežvkljati jajce v mleku? Kdove kaj nastane pri tem, morda kak tihi ubijalec.

Ne bi omenjal npr. Francoskega paradoksa, ki pravi da je potrebno uživati veliko mlečnih maščob, zraven pa obvezno piti rdeče vino.




skuštrana -> RE: Članek o mleku za razmislek (11.3.2006 9:11:29)

 
Sama sem živilskega poklica in vam lahko povem, da pojeste veliko več svinjarije v raznoraznih mesnih izdelkih, pa polizdelkih (razne hrenovke, paštete, parizerji,...) kot pa v homogeniziranem mleku...In da so le-ti veliko bolj nevarni za naše zdravje.
Glede mlečnih izdelkov pa še tole.  Tudi sadni jogurti niso tako nedolžni..Tisti "sadni" dodatek v jogurtu je samo sladkor - sladilo in pa nagnilo sadje, ki ni več primerno za prodajo...In takšnih cvetk v živilski industriji je še in še, samo kaj ko mi "navadni" ljudje tega ne vemo in pač pojemo vse kar je na policah[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...




Magi* -> RE: Članek o mleku za razmislek (11.3.2006 9:17:00)

in Frnacozi so bojda med bolj zdravimi Evropejci. največji problem je v popularizaciji znanstvenih raziskav. poenostavljanje in razlaga izsledkov in mehanizimov, ki jih niti znanstveniki docela ne razumejo, je očitno prej škodljivo kot koristno.




Anonimen -> RE: Članek o mleku za razmislek (11.3.2006 9:36:28)

Naj mi kdo prevede, prosim, enostavno ne zmorem toliko breprati.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Kateroa mleko je zdaj slabo in katero dobro?
Homogenizirano je ...
Nehomogenizirano je ....
Katero je alpsko in katero navadno




Rubin. -> RE: Članek o mleku za razmislek (15.3.2006 10:23:30)

In kje naj kupim nehomogenizirano mleko? Jaz ga tudi kar spijem čez dan, ker ne pijem kave sedaj ko dojim, pijem kakav, pa me zanime kje se dobi to mleko, sej ga po enem letu mislim ponuditi tudi moji sončici.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (15.3.2006 10:31:09)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Avri -> RE: Članek o mleku za razmislek (15.3.2006 14:11:20)

Saj, da je mleko TAKOOO zdravo je samo iluzija. Mleko, ki ga kupimo v trgovini ni več mleko v pravem pomenu besede. Kako potem, da v zahodnem svetu, kjer smo največji porabniki mleka, imamo največje probleme s kostmi in zobmi. Potemtakem bi morali imeti najbolj zdrave kosti in zobe, pa temu ni tako. V Delu je zadnjič bil zanimiv članek priznanega raziskovalca. Včasih je krava dala od 1 - 2 litra mleka dnevno, danes pa ga da cca 50l. Ker se te uboge krave skoz breje, da je temu tako.

"Prehranska vrednost ključnih kmetijskih izdelkov, denimo mesa in mleka, se je drastično spremenila. Zaradi enolične diete hlevskih krav je v njihovem mleku samo okoli dva odstotka omega-3 maščobnih kislin, v tekočini njihovih vrstnic, ki se pasejo na prostem, obdane s travo in drugim rastlinjem, pa je te snovi veliko več. Mleku se sam izogibam tudi zato, ker je v biblijskih časih krava proizvedla en liter mleka na dan, leta 1850 dva, zdaj pa 50 litrov na dan. Tri četrtine krav je brejih, torej je njihovo mleko polno hormonov, stresnih molekul, ki so koristne za telička, ne pa za odraslega človeka. Poleg tega obdelava živil na visoki temperaturi ne uniči samo pomembnih hranil, ampak vpliva tudi na razvoj mutagenov,« je pojasnil zdravnik."
 
Delo, 6. marec 2006

Jaz mleka nikoli nisem marala, moja mama je bila skoz v skrbeh in kaj se je zgodilo: močne kosti, lepi, močni zobje, nikoli slabokrvna, redko bolana. Moj zaveznik so sadje, zelenjava, oreščki, suho sadje, velika večina v presni obliki.  




kati* -> RE: Članek o mleku za razmislek (15.3.2006 16:23:53)

jaz spijem skoraj 1l mleka na dan - nič očitno si bom morala omisliti svojo kravo in jo bom vzadaj za hišo privezala (joj - to bo verjetno stresno zanjo in nnjeno produkcijo kvalitetnega mleka - bolje da bo prosta) [sm=smiley1.gif][sm=smiley36.gif]

v idelanem svetu ne bi bilo toliko otrok sestradanih - mi pa si še izmišljujemo




Avri -> RE: Članek o mleku za razmislek (15.3.2006 17:12:19)

Ja kati, imaš prav. Ampak v idealnem svetu tudi krave ne bi SAMO po hlevih živele, pa se potem ne bi rabli s tem ukvarjat.

V norem svetu, v kakšnem živimo, pa se soočamo z marsikatero težavo, ki je produkt modrnega življenja. In zdi se mi prav, da svoj otroke zaščitimo, če je le možno. Morda jih naućimo drugačnih vrednot, ki bodo prinesle kaj bojšega, morda tudi spremebo za vse lačne in zlorabljene otroke tega sveta. Sicer pa so sestradani otroci povsem nekaj drugega. So produkt nečesa drugega, tako da prosim, ni treba zdaj norce brit.




Seven* -> RE: Članek o mleku za razmislek (16.3.2006 8:35:57)

No, ce smo ze pri idelnem svetu. Ce bi vsa krmila za zivali uporabili za prehrano ljudi (psenica, oves...), bi lahko nahranili tudi dezele tretjega sveta. Dosti bi naredili ze, ce bi drasticno zmanjsali prehranjevanje z mesom. Ideologija pac..

Meni se zivali smilijo in ko mi Jakob prinese knjigice z raznimi kravicami, pujski, napoln mizim, da jo lahko prelistam.. Zdaj se dere iiii, ko vidi telicka v knjigici. Cez leto, dve mu bom pa veselo morala razlagati, da je tega telicka ravno pojedel.. Ne vem.. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Nisem si se cisto na jasnem. Priznam.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (16.3.2006 8:41:56)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




kati* -> RE: Članek o mleku za razmislek (16.3.2006 9:28:32)

za vegeterijance (pa naj povem, da sama nisem blazna ljubiteljica mesa, a ga jem) ... se morda zavedate, da je večino gozdov posekanih zaradi obdelovalnih površin - seveda tudi zaradi pašnikov, a velika večina zaradi obdelovalnih površin.

tako ali tako pa je na tem svetu marsikaj narobe - jaz menim, da ni rešitev v odrekanju mesa (s tem ne bodo reveži nič bolj siti), ampak naj tisti, ki imajo vsega preveč - malo porazdelijo svoj dnar med reveže.




Magi* -> RE: Članek o mleku za razmislek (16.3.2006 9:35:08)

vedno je bilo tako in verjetno vedno bo (razen utopisti morda mislijo drugače): "eni bruhajo, drugi stradajo".




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (16.3.2006 13:58:58)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Rubin. -> RE: Članek o mleku za razmislek (16.3.2006 15:36:46)

JAZ PE ŠE VEDNO NE VEM KJE NAJ NABAVIM nehomogenizirano mleko? A SE SAMO PRI KMETU DOBI?




Avri -> RE: Članek o mleku za razmislek (16.3.2006 17:35:04)

Je ideologija Seven, a je še kako resnična. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Kati, ne bi rada, da bi zgledalo, kot da se spravljam nate, ker se ne želim kregati ali kakrkoli. Ampak tole ti pa moram povedati. Res krčimo gozdove ampak še zdaleč ne samo za obdelovalne površine. Poleg tega pa velika večina teh pridelkov gre za krmila in ne za ljudi. In to je dokazano. In se popolnoma strinjam s tabo, da je marsikaj narobe s tem svetom. Ampak tukaj izmenjujemo mnenja samo o kvaliteti kravjega mleka danes in njegovi primernosti za človeka. Glede tega sem svoje mnenje že podala. Rada bi dodala še samo to: nikakor pa nočem, da bi zgledalo, če kakšna mamica ne more dojiti, da bi zdaj moral njen otrok zaradi tega stradat. Da ne bo kake pomote. Ker otrok mleko pač rabi, takšno ali drugačno.  




Stran: [1]