Pupica
|
Ne v vzgojo tujih otrok se ne vtikava...razen ad.1 - Če ti otroci delajo škodo v stanovanju(samo mojem, po drugih oz.njihovih domačih, mi je čisto vseeno), uničevanje lastnine, predvsem igrač! ad.2 - Če so neuvidevni(grobi, nevarni)do najine prinčipese ( se je že zgodilo, da je punčka najprej pulila vse igrače iz rok, nato pa se letela zapret v svojo sobo, pri tem pa najino ubožico skoraj priprala med vrata.Seveda je mojmu pokrovček odneslo in je povedal temu dekliču, da se to ne sme. Njena mama je sedela in klepetale, stara mama pa nama še zdej utruja, da komandirava to punčko in še to le zarad tega, ker ji jemoj povedal ta svoje, deklič pa tega tut pod razno ni bil vajen, ker ji doma ne sme nihče nič reči, drugače je užaljenost do Kitajske) Seveda se je kaj kmalu pokazalo, da nisva bila midva nič kriva, saj ima punčka težave tudi z drugimi otroci, težave v šoli...ampak to se naju več ne tiče Drugače pa se poizkušam čim manj umešavati. Ponavadi tudi mi je čisto vseeno če otroci premečejo vse igrače, saj jih prav zato imamo, tudi mamicam, ki pretirano težijo malčkom ki so pri nas na obsku, skušam lepo povedat, da če so igrače naj jih pustijo. Saj imamo tako odrasli malo miru in lahko poklepetamo. Mi pa živce pojejo otroci, ki se igrač sploh ne dotaknejo, ampak bi samo ostale stvari jemali. Pri nas namreč nikoli nisva ničesar pospravila iz dosega Tiinih rok. Vse je tako kot je bilo. Saj nam namreč ni bilo treba, ker ji enkrat rečeš NE in to potem tudi upošteva.Tu pričakujem posredovanje staršev. Če je ni...potem pač takih obiskov ne vabim več. Pa poleti, ko imamo določene igrače za ven, določene pa za noter(pliške ne nosimo ven, ker bi jih 1 2 3 zgrizla, pa tudi prati bi jih morala non stop) in tu pač ponavadi sama povem katere so za ven, katere ne. Če starš ne zakapča, potem ponavadi sama vzamem delikatne igrače in jih pospravim. Ne zdi se mi fer, da bi moji punčki dopovedovala da niso za ven, drugi otroci pa bi lahko z njimi delali kar bi hoteli. U pa še ena stvar me znervira. Da se "ta velki otroc"bašejo na igrače za dojenčke Mislm, kaj res starš ne uvidi, če je igrača za mlajšega, da se lahko pod težo njihovega korenjaka igrača polomi. In vse niso poceni...in tako kot je Spliš rekla, pol se pa delajo, kot da nič ni bilo... o tem da bi ponudili, da kupijo novo igračo, pa jim tut na misel ne pride Zaenkrat (evo fest trkam na les) tudi naši na obisku ni potrebno usmerjat, kaj sme in kaj ne. Obnaša se tako kot doma.Pogleda, če ji midva dovoliva in potem se igra. Predno gremo jo prosim, če lahko igrače za sabo pospravi(ponavadi je to pri babicah)tako da znosi igračke v koš oz.zibko, kjer jih je dobila. Seveda sva bila na začetku deležna čudnih pogledov, ampak otroci izredno radi pomagajo. In jaz sem ji izredno hvaležna če mi pomaga, takrat tudi ne skoparim z pohvalami (mogoče že kar pretiravam ampak glavno je da je pripravljena mi pomagati tudi v naslednjo. Če se bo pa kdo vtaknil v vzgojo najine punčke, bom pa na določeni situaciji presodila ali je upravičeno ali ne. doslej sem namreč doživela le take reakcije, da so bile mame užaljene če je kdo solil pamet njihovim otrokom...da bi pa same povedale orokom kaj je prav in kaj ne(da bi jih vzgajale) to pa ne Seveda je lepo na celi riti sedet, in se delat da je otrok in da je nemogoče da ga polomi...jaz se zavedam, da se lahko v hipu vse spremeni, in tudi naša pridna punčka postane pravi mali in če bo v tem primeru pomagalo, da ji bo nekdo drug rekel, da se ne sme delat določene stvari, potem tut prov. Seveda pričakujem da bo tut svojega otroka dal prej v red! LP
|