n*a*
|
Saj vem, da ni prav, ampak od kar imam družino, so se prijateljske vezi s prijateljicami kar malo skrhale. Gre za to, da se fulll redko vidimo, sicer ko se vidimo, si imamo še vedno ful stvari za povedat, ampak niti približno ni več isto. Gre za to, da imamo pri 30tih različna življenja v tem smislu, ene imamo družine, druge še ne, pa tudi tiste, ki jih imamo nam ni to neka ful skupna točka oz. se žal ne družimo kot družinski prijatelji. Gre predvsem za prijateljice iz študentskih let - seveda se je bilo takrat ful čas družit, zdaj pa je drugače, ampak drugih prijetljic pa nimam. Žal se moja pričakovanja niso uresničila; mislila sem namreč, da ko bomo imele družine, bomo pa tudi družinski prijatelji. Vem, da se je treba za prijateljstvo potrudit, ampak po moje do neke meje. Nisem človek, ki bi samo čakal, da se nekaj zgodi, ampak smo npr. mi naredili prvi korak in naredili nekaj obiskov. Ampak kar ni nekega povratnega odziva. Vprašanje: ali obstaja možnost, da se punce pri 30tih, ker žal še nimajo družine, pa tudi tiste, ki jo imajo, ampak imajo mlajše otroke (samo 1 ali 2 leti) iz nevoščljivosti ne družijo ali pa res ne vidijo skupnih točk za druženje? Koliko vam ostaja časa za ohranjanje stikov s "starimi" prijatelji-cami in koliko z novimi - družinskimi, ki imajo podobono stare otroke? Katerih imate več in koliko? Prijateljstvo bogati, zato se hočem potrudit za to bogastvo, ampak ne najdem pravega razloga, zakaj tega druženja skorajda ni več. Kolebam med možnostjo, da se bolj potrudim ohranjati stike s starimi prijateljicami ali pa ob primerni priložnosti vzpostaviti stik npr. s katero od mamic, ki ima podobno starega otroka (čeprav ni nujno, da se bom ravno ful ujela z mamico od hčerkine najboljše prijateljice, a en ?!)
|