|
Anonimen -> RE: mogoče pa je?! (1.3.2006 13:09:15)
|
....še anonimna, ker moram najprej razčistit sama s sabo. Presenečenje? Če po pravici povem, ja in ne. Moja velika želja imeti še enega (+dva), nasprotno pa moževa, da ostanemo pri dveh. Sedaj ko pa sem zanosila (naj povem, da pri prvih dveh sploh ni bilo enostavno: prvega smo delali več kot leto, drugega malo manj), sedaj pa od ene in edine , da ne rečem "napakce", pa še to 5 dni pred ovulacijo. Ampak sem kar čutila, da sem noseča. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] bi mogla priti 25.2. in ker je včeraj še vedno ni bilo, sem šla po test in glej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image] ali [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/modricrtici.gif[/image]. Šok in vse obenem: vesela, presenečena, v dvomih... In še sedaj ne vem, kako naprej. Ravno sem nehala misliti na to, da bi lahko imela tretjega. Pripravljena in odločena na menjavo službe, po drugi strani pa uresničena (moja in želja otrok) želja. Mož pravi, da se počuti kot največji [sm=pujs.gif] , ker je takšen egoist. Ni se še odločil, kako. Jaz sem se, seveda, moja želja je, da obdržim to bitjece, vendar sem rekla (ker se sama pa počutim, kot da bi mu nekaj podtaknila), da bom naredila tako, kot se bova skupaj odločila. Ne smem pomislit, kaj bo, če bo hotel drugo varianto. Ga bom zasovražila???? Pojma nimam, kako bom prenesla.... Do srede imava čas se odločiti, ko sem dogovorjena s sestro pri ginekologinji. Če me ni, bo srček rasel in zrasel. UPAM!!!
LP
|
|
|
|