Dojenček v svoji sobi (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček



Sporočilo

london -> Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 9:29:51)

Pozdravljene,
 
Na vas se obračam z vprašanjem, ki mogoče bo za večino neumno ali karkoli ampak, ker bom julija prvič mamica, se še lovim in preučujem razne možnosti. Ravno zaradi tega se obračam na vas, ker vem, da imate izkušnje it tega področjaJ
Zanima me ali lahko imamo posteljico v sobi, ki je takoj poleg spalnice in ne v spalnici, kjer bova spala midva z možen. Ali je novorojenček sploh lahko v svoji sobi? Sej itak sta sobi skupaj, vrata bodo odprta, imeli bomo baby phone in vse ampak še vedno ne vem, če je to sploh izvedljivo. Ne bi rada motila očija ponoči, ker ima zjutri službo, ki je kar naporna zato sem razmišljala v tej smeri. V sobici bi poleg otroške posteljice imela tudi še eno dodatno posteljo za vsak slučaj (za mamico ali pa da se malo pocrkljava) in pa fotelj za dojit. Moram pa povedat, da otrok v nobenem primeru ponoči ne bo mogel spati v zakonski postelji med nama (zato obstajajo določeni razlogi tehnične narave na katere nimamo vpliva) tako, da se bom v vsakem primeru morala vstajat.
Ma ne vem L. Kakšno je pa vaše mnenje?
 
Hvala 100x



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (17.2.2006 9:42:47)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



Seven* -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 9:48:31)

Marsikateremu otroku odgovarja tisina, kaksen pa zna zaradi tega jokat, ker je dalec od mamice. Moje Ema najbolje spi, ce se z noskom dotika moje koze in me voha.

Naredi si tako, da da ti bo najlazje in da bosta oba zadovoljna.

Ija-1, spanje v skupni postelji je najbolj NARAVNA metoda. Nevarna? Hmm. Nisem se slisala za mamico, ki bi pomendrala otroka. Je pa res, da razne vodne postelje niso primerne, ker se prevec vgreznejo.

Vsak po svoje. Se mi pa zdi, da novorojencek spada v blizino svoje mame in ne nekam na konec hodnika. Koneckoncev sta bila 9 mesecev skupaj.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (17.2.2006 9:55:15)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



Anonimen -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 9:55:23)

Jaz bi (in sem jo) posteljico z otročkom kakšne tri mesece imela poleg svoje postelje. Kja pa vem zakaj, čisto nagonsko se mi zdi, da naj bi tako bilo. Zdelo se mi je tudi v redu, ker sem otročka takoj zaslišala, če je kaj želel, in sem takoj poskrbela zanj, še preden se je sploh temeljito prebudil.
Očki pa ponavadi itak trdno spijo, če se jim že zdi, da ne bi vstajali.



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (17.2.2006 9:56:42)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



Seven* -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 9:57:19)

tery, tisto je bila nenadna smrt v zibki, dojencek pa zahirancek.. stvar so pa ven spravili glupi mediji..



Seven* -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 9:58:45)

ija-1, vsak po svoje ane? saj bo boljs.. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]



Seven* -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 10:04:49)

Vecin otrok se doji na 3 ure. Tudi ponoci. In ce kateri pase imeti pol leta nocne pohode po stanovanju naj ima. Meni je bilo lazje, da sem si posteljico primaknila k svoji postelji in mi ni bilo treba niti vstati.

Pa se nekaj, nekoliko paranoicno, pa vendar. Sama osebno sem se vedno bala nenadne smrti in tega da bi otrok nehal dihat. Ema je imela normalen porod, pa je po 4 urah brez kaksnega znaka nehala dihat. V kolikor bo otrok spal v sosednji sobi, bi predlagala uporabo Babysense blazine.



Dejča -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 10:27:35)

Jaz tudi pravim, kakor komu paše in res ni potrebno, da se spet vsi skregajo zaradi vprašanja, ki ga je zastavila bodoča mamica.
In še naša izkušnja: midva sva najino [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]  že od samega začetka imela v svoji sobici, ker v spalnici pač nimava prostora (drugače bi jo najbrž imela na začetku poleg sebe). Kaj pravim na to po več kot 7 mesecih? Najboljša odločitev in tudi pri drugem otroku, če ga bom imela, bom ravnala povsem enako. Najina sončica že od 3 tednov dalje prespi vso noč brez zbujanja in vmesnega dojenja, brez problemov zaspi kjerkoli (pa smo veliko naokrog, pri 1 mesecu je bila že prvič na morju in kasneje še marsikje), vsi smo spočiti. Zdaj smo jo iz sobe poleg spalnice prestavili v njeno sobico in spet ni bilo nobenih problemov.
Mislim, da kakor se otrok na začetku navadi, tako je. Moji sodelavki npr. punčka še pri več kot 4 letih ne prespi cele noči (in večinoma spi pri njej) [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] . Če že nekako razumem, da spijo otročki pri starših do enega leta starosti, se mi zdi pri 4 to le razvada. Pa me lahko napadate in napadate, mnenja ne bom nikoli spremenila.



BibaJ -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 10:46:17)

Pa še naša izkušnja.
Ko smo prišli iz porodnišnice, smo prvo noč spali skupaj. Noben ni spal! Naslednjo noč sva ga dala v svojo posteljico v spalnici in se je zbudil 2x na noč, ko je bil lačen. Ko se je najedel je takoj zaspal nazaj. Od 1,5 meseca je prespal celo noč. Ko je dopolnil 4 mesece pa sva ga prestavila v svojo sobo. Vrata imamo odprta in slišiva vsak šum (oba z možem spiva zelo trdno)!



Dashenka -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 10:48:44)

Vprašanje, ki ga zastavljaš, je eno od tistih bolj "filozofskih", ali še bolje rečeno "svetovno nazorskih" iz kategorije dojenje najmanj 1 leto, bio-hrana, bombažne plenice, otroci=mala božanstva, "samo ne hojce" in še kaj.

Dobila boš popolnoma različne nasvete, kako boste na koncu spali, pa je odvisno od vaju z možem.
Jaz sem imela posteljico ob zakonski postelji. Imeli pa smo to srečo, da je hčerka že od prvega dne doma imela bioritem dan/noč, tako, da je spala celo noč, z enim dojenjem+stekleničko tam okoli dveh ponoči. Ta obrok je zelo kmalu opustila, tako da je že zelo zgodaj brez zbujanja prespala celo noč do 7 oz. 8 zjutraj
Zato pa sva bistveno slabše spala z možem, saj je hčerka prva dva meseca v spanju dobesedno "krulila" kot mali prašiček.
Ko smo se vrnili s prvega potovanja pri 4m, pa sva jo preselila v svojo sobo. Od takrat dalje pa smo spali vsi.

Glede spanja v skupni postelji pa so mnenja zelo deljena. Še celo ista forumašica enkrat napiše, da spijo skupaj, drugič, pa da ima ob postelji otroško posteljico.

No, mi skupnega spanja nismo prakticirali nikoli do 8m. Pri 8m pa smo storili "usodno" napako. Takrat je soupadlo več stvari:
- naučila se je v postelji vstat (v spalni vreči!), obraten postopek pa ji nekako ni šel od rok in nog
- bila je prvič prehlajena, zamašen nosek pa jo je ponoči neizmerno jezil
- rastli sta ji zgorni dve enici
- začela je obiskovat varstvo

In ker je zbujenega otroka, ki stoji v svoji postelji in iz sosednje sobe ob 2h ponoči veselo vriska, ti pa veš, da moraš ob 6ih zjutraj vstat, it v službo in tam tudi funkcionirat, iz lastne komoditete otroka vzameš v skupno posteljo.

Zdaj je hčerka stara dobro leto dni. In noči, ki jih v celoti prespi v svoji postelji so v manjšini. Z možem se nisva še čisto vdala v usodo, tako, da vsako noč sicer začnemo v ločenih sobah, vendar nimava energije "božanja", "prepričevanja" in "tolaženja" otroka, naj nazaj zaspi v svoji postelji.

Zato pa večino noči prespim z blazino in glavo na nočni omarici, zjutraj se zbujam čisto polomljena. Ne glede na širino postelje otrok namreč leze k enemu od staršev, v našem primeru k meni. Jaz pa se umikam v strahu, da jo pomendram, oz. ji zlomim kakšno roko.

Uf, sem se razpisala.

Torej moj nasvet:
1) Čim prej poskušajte spat v ločenih sobah. Premetavanje, smrčanje in kruljenje moti vse: odrasle in otroka.
2) Če se le da, ne pristanite v skupni postelji.




Seven* -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 11:07:23)

Tezko je napisat kaj je pravilno in kaj ne.  Marsikateri stars in otrok bosta bolje spala in zato bolj naspana, ce bosta spala skupaj. Eni otroci pa rabijo svoj mir in dejansko spijo bolje v svoji sobi.

Apeliram pa to na tiste, ki so mnenja, da je spanje v locenih sobah nujno in da je treba otroka na vrat na nos potisniti v svojo sobo. Dejstvo je, da mogoce otrok spi bolje v svoji sobi, ker ni sumov in je popolna tisina, ni pa to nujno. Pri nas se dogaja tako, da otrok spi boljse ob prisotnosti enega od starsev. Tako spita oba otroka trdno, ce spi nekdo poleg njiju. Nekaj casa sem po nasvetih mam poskusila s spanjem v drugi sobi, vendar sem kmalu ugotovila, da sem tako dosti bolj utrujena. Da ne govorim, da sem v polsnu otroka vrgla skoraj po tleh, ko sem ga dvigovala iz postelje.

Moja Ema me ima sicer za dudo, vendar ce sem poleg nje na postelji, se ona priklopi ko ji pase in tako spi celo noc brez da vstanem iz postelje. Zaradi tega sem dosti bolj spocita, kot sem bila pri Jakobu, ko sem prakticirala dvigovanje iz postelje/dojenje/uspavanje nazaj. Jakob pri 20 mesecih se vedno ne spi celo noc, toliko o tem koliko bi naj bila ta metoda spanja "pravilna." Pravilne metode enostavno ni, ker so vsi otroci razlicni. Vsak ima svoje potrebe.

Kakor komu pase. Je pa zanimivo razmisliti o tem, da se nisem slisala, da pri Eskimih/Africanih/domorodcih kaksen otrok nebi spal ponoci. Morda je to ravno zato, ker cela druzinica spi skupaj? Tezko rect.. Definitivno smo pa sesalci in definitivno postajamo vedno bolj komot. Vsi po vrsti. In ko sem napisala, da je to naravno, sem pac v glavi imela kupcek mladih muck, ki se stiskajo v skupnem gnezdecu, mlado gorilo, ki se drzi maminih prsi in pticke, ki lezijo en cez drugega. Tako je naredila narava. Lahko se zgovarjamo na moderen cas ali pa tudi ne. Vsak po svoje. Itak vse leze dalec stran od svojega prvotnega stanja.



london -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 11:21:21)

Punce hvala vam za odgovor. Po pravici povedano sem pričakovala različna mnenja saj to je popolnoma normalno. Naj povem, da pri nas sploh ni vprašanje spanja v skupni postelji, ker sem že zgoraj napisala, da to pri nas sploh ni izvedljivo. To pomeni, da otrok ne bo mogel spati pri nas v postelji ponoči. Vprašanje je bilo le ali naj bo posteljica postavljena v sosednji sobici, kjer bo tudi še ena dodatna postelja ali pa naj imamo posteljico v spalnici. Ma sej ne ve, če lahko sploh čist jasno razložim.



tulip -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 15:49:04)

Mi imamo posteljico v spalnici, ker dodatne sobe nimamo. Jaz bi prvi mesec imela posteljico ob sebi, zaradi praktičnosti in boljšega feelinga- smo se dojili na 2 uri in to po 45 min - kasneje pa bi jop preselila, saj  zdaj ponoči samo motimo eden drugega.



nana 27 -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 20:35:08)

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] prava samarijanka si, da se že zdaj bojiš, kako bo spal možek. Midva sva bila na začetku prava zombija. Zdaj je veliko bolje. Naš dojenček spi v svoji posteljici v najini sobi in vesela sem, da je tako, saj sem v hipu pri njemu, če je kaj narobe. Ko je bil prehlajen in je začel kašljati in loviti sapo, sva bila oba v nekja sekundah pokonci in ob njem.  Želim ti pridnega otročka, ki vaju ne bo pogosto zbujal, pa radi se imjete [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (17.2.2006 22:07:20)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]



x_srečka_x -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 22:07:29)

jah zame je bolš če dojenček spi v svoji postelci ker naj bi bla ta postelca sam njegova pa tud prilagojena sam za njega in njegov hrbet če pa bo spav pri starših pa ni nujn da je postelja primerna za majhnega dojenčka pa tud sama razvada bi ga bla kdo ga bo pa cartov k bo star eno leto bo mogla tud mamica it v službo in takrat bi se rada verjetn naspala to bi se pa definitivno če bi imev otrok svojo sobo in postlo pa tud dojenček začne čeblat če mu je dovgčas in če bo delov v svoji sobi ga ne bo slišu noben on bo pa nazaj zaspav če ga boš imev pa v postl pa ni lih prjetn...jst sm za svojo sobo pa postlo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] 


Draga srecka. Naslednjic te prosim, ce lahko vsaj kaksno locilo uporabis, ker je tole res tezko brat. Tekst sem obarvala crno, ker je tako bolj pregledno vseskupaj. Barve so predvsem za povdariti kaksno zadevo, ne pa za celoten tekst. (dodano od Seven)



Marogica -> RE: Dojenček v svoji sobi (17.2.2006 22:17:12)

Najina otroka imata svoji sobi v drugem nadstropju, kakor pa midva spalnico. Mi smo prakticirali pri obema tako, da sem ju imela do ca 3 mesecev v najini spalnici, vendar ne v najini postelji, temveč v posteljici. Odkrito, bi mi bilo preveč, se na tri ure valiti v drugo nadstropje.
Imamo pa "špijona" (babysitter), tako, da ni problema in ju slišim, kadar jokata ali se enostavno zbudita. Zanimivo, da spim kot top, špijona pa vedno slišim, brez izjeme[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].
Novorojenček seveda lahko spi v svoji sobi in tvoje razmišljanje je zelo razumsko. Tudi jaz sem opazila, da nekje pri treh mesecih začne otroka motiti smrčanje, premikanje, s čemer signalizira, da potrebuje svoje nočni mir.



rija -> RE: Dojenček v svoji sobi (18.2.2006 8:27:36)

Jap, tudi jaz sem ena tisti "pametnih": moj otrok bo od začetka spal v svoji sobi, ki je tudi btw. čisto zraven spalnice, pa vrata bomo imeli odprta....ja, bla, bla, bla....

Če pridete zdaj k meni, je posteljica lepo parkirana zraven najine postelje, pa zadnjo turo spanja sem mali lepo stiska k meni v najini postelji.
Ata pa pride iz sobe za goste nekje ob 4, 5 zjutraj. Tudi on ima službo, naporno in mora biti spočit... žal spi ko zajec in sliši prav najmanjši šum. Jaz imam krasno lastnost: mali visi na meni, pa ga slišim samo takrat, ko je sirena že precej močna...tako se vsaj naspim.

Tako da London, počakaj da rodiš, potem boš pa tudi ti sama najbolje vedela, kaj vam bo odgovarjalo.... In kaj je prav in kaj ne? Kdo bi vedel....



k1 -> RE: Dojenček v svoji sobi (18.2.2006 9:20:39)

naša je bila od prvega dneva doma v svoji sobici - enaka varianta kot pri tebi, sosednja vrata, tako da - midva sva zadovoljna, naspana, imava  mir v spalnici. je pa res, da sva imela baby sense, dihalno blazino, ker je bila nedonošenček in smo res mirno spali. ni pa noben problem, če se zbudi, da se vstaneš in narediš tistih 5 korakov več, v drugo sobo.



Anonimen -> RE: Dojenček v svoji sobi (18.2.2006 9:42:28)

Moj princ je spal 2 meseca v moji postelji. Ata spi v dnevni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. PO dveh mesecih sem ga dala v svojo  posteljko zraven moje. Kmalu ga bomo pa selili v svojo sobo, da bo ati lahko spal pri mami. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Meni osebno se zdi lažje, če novorojenček spi pri mamici, ali vsaj v svoji postelji zraven mamine, da ga ponoči ko je lačen ali rabi tolažbo samo dvigneš in  stisneš k sebi, da ti ni treba hoditi v drugo sobo. Pa vsaj na začetku je bilo meni zelo negodno ga dojiti sede. sem znala samo leže. Pa tako hitreje vsi zapsite nazaj. Tudi moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] je najraje tako zaspal, da sva se stisnila in me je lahko vohal. To še zdaj vžge.



kalbo -> RE: Dojenček v svoji sobi (20.2.2006 8:30:15)

Ja, vsak po svoje. Naš tamal je na začetku spal v košku zraven najine postelje, ko je bil pa star mesec in pol sva ga preselila v njegovo sobico nasproti spalnice. Vrata so odprta. Prvič in zadnjič je prespal celo noč, očitno mu je sprememba dobro dela, oči je pa poslušal, če še diha [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Potem se je do pred kratkim zbujal enkrat na noč. Po novem pa dvakrat. No, ravno danes smo imeli pa prvi uspešni poizkus ukinitve nočnega dojenja.

Da bi šel pa jest spat v drugo sobo mi na kraj pameti ne pade, ker nebi spala ne jaz ne žena. To odpade.

Seven, se ti ne zdi, da je posledica družinske postelje, ki jo tako vneto zagovarjaš ravno to, da te je mala zamenjala za dudo? Sem pa vesel zate, da ste rešili problem in verjamem da je še težje otroka pustit v svoji posteljici, če ima na začetku težave z zdravjem kot jih je imela tvoja mala. Zavedam pa se, da bo lahko pri naslednjem otroku pri nas vse postavljeno na glavo. Nikol se ne ve.

Aja, pa ko si domorodce v Afriki omenila. Tam se družini vsako leto rodi otrok, pol jih sploh ne preživi. Tisto je drug svet, ki ga ne moreš primerjati z našim in tisto ne more biti dokaz o primernosti družinske postelje.



Seven* -> RE: Dojenček v svoji sobi (20.2.2006 8:39:34)

Kalbo. Moja Ema je zahtevaja dojko tudi takrat ko je spala v posteljici. V bistvu sem jo imela v posteljici pri posteji ko je prisla iz bolnice. Da me je zamenjala za dudo ni posledica spanja v postelji ampak velikega sesalnega refleksa, ki ga ne potesi na dudi oz. flaski. Ko spi itak spi.

Jaz ne pravim, da je treba v druzinsko posteljo na vrat na nos. Ampak ene punce so precej zafrustrirane, ker so prepricane, da je edina prava resitev dojencek v svoji postelji. In potem nic ne spijo. Ni vedno ta resitev najboljsa. Mariskatera mama je na tak nacin, da otrok spi poleg nje dosti bolj naspana in spocita.

Kalbo, me prav zanima, kaksne ukrepe bi imeli, ce bi se vam otrok zbujal na 1.5 ure. Najbrz bi slej ko prej spal poleg mamice. Pac. Otroci so razlicni. Mene je itak Jakob tako zdresiral, da se mi Ema zdi pravi angelcek. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



kalbo -> RE: Dojenček v svoji sobi (20.2.2006 12:51:33)

Sej pravim, da bo pri naslednjem lahko vse drugače, nikol se ne ve.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Važno je, da so vsi zadovoljni, pa je vseeno kakšna je ureditev.



Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>