lelaval
|
Anonimna, že 30.000 se mi je zdelo preveč, 40.000 - 50.000 pa se mi zdi absolutno preveč. S tem stari starši pokažejo, da nimajo vnukov nič radi, da jih pazijo le zaradi denarja. Tudi, če bi takrat delala na črno, ko pazi otroka, če bi ji res kaj bilo do otroka, bi to delala z ljubeznijo, ne pa, da se kar strinja s tako ceno. Midva sva starejše tudi pustila pri tašči in tastu (pod nami v hiši), ko sem jaz takorekoč čez noč dobila službo. Pa ni minil niti mesec, ko je rekla, da tako ne gre, da jih ne more pazit, ker ne more odpovedovat strank (imela je obrt in je šivala, a stranke so itak hodile popoldne, dopoldne redkokdaj kaka v penziji), otroke pa je pazil tako ali tako tast, pa se je moj zmenil, da je delal samo popoldne (jaz v pisarni težko delam popoldne, ker dopoldne že zaradi strank moram bit tam), pa sta ostala v njunem varstvu kakšni dve uri, preden sem prišla domov, pa še to sta spala. Sva pa se hitro dogovorila v vrtcu in, ko je bilo fraj, sta že hodila v vrtec. Pa sem se ji tisočkrat morala zahvalit za vsako minuto varstva (je bila užaljena, če se ji nisem takoj zahvalila, pa me je že mojem šimfala), pa vsakokrat sem ji kupila kako pozornost, stroške pa sva celotne midva plačevala (dala sva ji denar za del stroškov - a je zneslo še par jurjov več kot vsi stroški, pa še vedno je bilo premalo)- je vedno čakala na ta denar, pa je ni nič skrbelo, da včasih res nisva imela, da bi otrokom kupila čevlje. Je pa znala naprej metat, da rabita druge čevlje. Pa sva ji rekla, da jih naj potem kupi, pa je vtihnla. Sem vedno govorila, da svojih vnukov ni imela rada (tast je drugačen), pa še drugi mi rečejo, da so imeli tak občutek, da je bila kar nervozna, ko sta vstopila k njej. Pa dosti nakladanja.
_____________________________
V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.
|