zakaj včasih dvom??

zakaj včasih dvom?? (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Upamo skupaj

Sporočilo

Anonimen -> zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 13:24:14)
S partnerjem že kakšno leto govoriva, da bi imela otroka.. čez 14 dni bom nehala jemati KT in začela s tifolom.. zdaj pa dvom... ali je že res čas za otroka?? naj povem, da sem stara "komaj" 22 let. ful si želim otročka.. zdaj sem pa začela razmišljat, da potem ne bom imela več časa zase, ne bova mogla it več na morje, tko kot sva hodila zdaj.. (vsak vikend..).. otroka s seboj ne bom mogla vzeti, saj potujeva z motorjem.. kaj hočem povedati?? strah me je tega, ker vem, da se bo to končalo. Ne bova mogla več kar spakirat in iti na pot... strah me je, da bi mi bilo potem "žal" da sem se tako zgodaj odločila za dojenčka.. torej, kaj mislite?? je imela katera podobne probleme?

Saša27 -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 13:51:26)
Veš od človeka do človeka je odvisno kdaj je pripravljen na otroka. Če misliš, da si dovolj uživala in dala vse od sebe, potem ti svetujem da se odločiš za, v nasprotnem primeru ne. Res pa je tudi, da s prihodom otroka pridobiš tudi veliko stvari, ki jih sedaj nimaš, naprimer, da skrbiš za majhno bitje, ki je odvisno samo od tebe, ga neguješ in ljubiš,... Sama še nimam otrok, ker mi telo to ne dopušča, ti pa lahko povem, da sem bila sama pripravljena na otroka že pri 20.letih in če bi imela možnost, bi sedaj imela že vsaj dva otroka. Poznam pa tudi pare, ki so se odločili za otroka pri 25-30, pa se jim je zdelo, da je prezgodaj.

Anonimen -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 13:51:27)
Take stvari se verjetno sprašuje prav vsaka bodoča nosečnica. Mene so podobne misli obletavale še kake tri, štiri mesece nosečnosti. Potem pa pomisliš, da boš dobila eno majhno, nebogljeno kepico in dvomi odletijo stran. Tudi sama sem razmišljala, ali sva se prav odločila, ali je pravi čas, čemu se odpovedujeva, ali bom otroku zmogla nuditi vse, kar si zasluži,... Ampak je bila želja po otroku prevelika in so dvomi postajali vse manjši. Vem, da se z otrokom več dobi kot izgubi. Kmalu se nama pridruži še en član.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Nič več ne bo tako, kot je bilo, bo pa boljše!

muki1 -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 13:53:50)
Eh, saj dvom je vedno.....jaz sem še dva tedna pred porodom dvomila, čeprav sva si zelo želela otroka. Saj razumeš kaj mislim...... Življenje se bo res spremenilo, vendar bo še vedno čas za morje. Kdo pravi, da pa zdaj ne bosta mogla vsak vikend na morje? Lahko, ne z motorjem, pač pa z avtom.....vprašanje je, če se vama bo dalo.... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Življenje se ti obrne na glavo, to je res, ampak spremembe so pozitivne. Ko enkrat dobiš otroka, vsi dvomi izpuhtijo v zrak in ostane ena sama neizmerna sreča. Od trdnosti veze pa je odvisno,kako se spoprijemata z napori, ki jih starševstvo prinaša. Joj...kak sem zafilozofirala zdaj, pa sem ti v bistvu hotela povedati, da je vse enostavno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

Anonimen -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 15:16:23)
No, odkrito povedano, meni pri 22-ih kaj takega še na pamet ni prišlo, sploh se nisem videla v vlogi matere. Imele sem druge ambicije, želje. Ko sva se poročila pri 27-ih, pa se je v meni obrnilo, začela sem razmišljati o tem. Pri 28 sem bila pa 100% pripravljena in si takega vprašanja nisem več zastavljala.

Bubamaraa -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 15:55:30)
Jaz sem zanosila pri 23-ih, pa sem tudi bila malo v dvomih, če sem se prav odločila...Danes lahk pa rečem samo to, da je hčerka smisel mojega življenja...Najlepše v življenju je ko postaneš mati...Glede morja "vsak vikend", lahk pa rečem samo to, da ga nič ne pogrešam....Ti pa povem, da tudi ko je otrok malo večji in ko ga ne dojiš več, se takrat babice rade ponudijo pa malo pomerkajo, da zaužijeta malo svobode...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Lep pozdrav

*Karmen* -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 16:06:02)
Biba12! Moj odgovor na tvoje vprašanje bo preprost. Če bi jaz vedela, da se bom morala toliko časa ubadati s svojo neplodnostjo bi tudi sama začela o otroku razmišljati že pri tvojih letih [sm=wink.gif]. Tako pa... Ne bom te strašila, vendar tudi, ko si ženska želi zanositi in je popolnoma zdrava ona in njen partner, ne uspe vedno v prvih mesecih. Glede tega, da potem ne bosta mogla na motor in vsak vikend na morje... Eno leto se bosta že vzdržala. Potem pa lahko potujeta z avtom. Ravno tako bosta lahko šla na počitnice in lahko si prepričana, da vama ne bo nikoli dolgčas. Saj ni treba, da greste potem v troje na počitnice kam daleč. Se pa odpraviš malo bližje. Spakiraš pa za tri ravno tako hitro kot za dva. Otrok za počitnice res ni ovira [sm=smiley20.gif]. Dvomi pa verjetno obhajajo vsako. Tudi mene, ki sem kar nekaj let starejša od tebe in sem imela ravno danes transfer dveh pikic. Verjetno se prav vsaka kdaj vpraša, če bo sposobna skrbeti za malega nadebudneža. Sicer pa se dvomi pojavijo v prav vseh prelomnih trenutkih naših življenj. Jaz sem tik pred poroko tako zelo dvomila v pravilnost svoje odločitve... Bolj, ko se je poroka bližala, bolj prepričana sem bila, da za to stvar še nisem pripravljena [sm=zmeden.gif]... No pa sem vseeno preživela in bila srečna. Druga težava pa je, če se za otroka še ne počutiš dovolj zrela in bi rada še malo uživala življenje. Torej je odločitev še vedno v tvojih rokah. Povedati ti želim le, da se brez težav lahko odločiš za otroka, če so pod vprašajem samo počitnice in vožnja z motorjem. Se mi prav dobro zdi, da si odprla tole temo, kajti vem, da nas je na teh straneh kar nekaj, ki dvomimo [sm=smiley13.gif]... LP in naj ti odločitev prinese veliko veselja, pa kakršnakoli že bo [sm=smiley20.gif] [sm=smiley20.gif]!!

eva1 -> RE: zakaj včasih dvom?? (13.2.2006 16:34:13)
Biba-tako jaz sem zanosila pri 22 letih...prav tako kot vidva sva tudi midva dosti potovala z motorjem, katerega sva lani poleti prodala, ker enostavno ni bilo časa zanj! Se pa vsaka bodoča [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] sprašuje o tem-in vedno se najdejo argumenti za in proti! Jaz vem da sem si otroka želela bolj kot vse na svetu , a sem vseeno razmišljala, kako bo potem, ne bo več te svodobe...no ko sem zanosila, sem se s tem nehala obremenjevati, ker sem vedel, da sedaj pa gre zares! Če bi se še 1x lahko odločila, sedaj ko sem šla čez vse to, bi storila popolnoma enako! Moj pravi enako, ker ljubezen ki jo spoznaš s rojstvom otroka ni mogoče primerjati z ničemer drugim! Otrok je res nekaj najlepšega, kar ti življenje podari! Glede starosti, nekateri "odrastejo" šele pri 30, drugi že pri 20 vemo kaj si želimo! Če misliš, da si na otroka pripravljena, kar pomoje si, če o tem razmišljaš, potem srečno in upam da vama čimprej uspe! Če na to veliko odgovornost nisi pripravljen, preprosto ne razmišljaš o tem in se zaščitiš! Pri vsaki odločitvi v življenju so + in-...treba je biti odločen in narediti kot misliš da je najbolj prav! Srečno!!!

tehnofil -> RE: zakaj včasih dvom?? (14.2.2006 10:44:25)
IZVIRNO SPOROČILO: biba12 že kakšno leto govoriva, da bi imela otroka.. Žrtev bo obojestranska, čeprav bo malo več teže na tebi, vendar ali je partner popolnoma prepriča, da se je pripravljen odpovedati marsikateri stvari. Nekateri se tudi ne odpovedo dotedanjemu načinu življenja. Vem za primer, ko sta oba starša (mlada) šla na smučanje z majhnim otrokom. Pri smučanju je bil mali v nahrbtniku in je izgledalo vse normalno. Na koncu smučanja so ugotovili, da so dojenčku nogice zmrznile. To je pač ektremen primer. Prepričan sem, da se je potrebno dojenčku (otroku) prilagoditi in v precejšni meri spremeniti način življenja, še posebej če se pojavijo kakršnekoli težave.

Skorpija -> RE: zakaj včasih dvom?? (14.2.2006 11:17:07)
Biba, jaz podvomim približno dvakrat na dan, moj dragi še malo večkrat. Saj v življenju je vedno tako, da imamo več možnosti, kar odločitve samo oteži. Otrok je velika odgovornost in ti spremeni življenje, ampak definitivno ti ga pa ne ustavi... Na te spremembe lahko gledaš pozitivno in se jih veseliš. In seveda se jih lahko tudi bojiš, logično! Ampak konec koncev je pa to čisto normalen tok življenja. Saj ne stopiclajmo vedno na istem mestu. Jaz mislim, da se je včasih treba malo prepustiti, malo zgubiti tla pod nogami, malo zaplavati in se pustiti presenetiti... Ker potem se ponavadi stvari neverjetno logično sestavijo! Sprostita se, imejta se rada in kar bo - pa bo! Kajti če sta se odločila za ta korak, to pomeni, da bosta za otroka tudi skrbela, pa karkoli se zgodi... Uživajta!

zrak -> RE: zakaj včasih dvom?? (14.2.2006 12:40:10)
Zdaj pa vem, da me boste vse napadle. 22 let se mi zdi še mlado za tako odločitev. Če se zgodi, se pač zgodi in seveda to rad sprejmeš, da pa se odločiš pri teh letih za to ... jaz bi še malo počakala..in še kaj doživela.. kakšno potovanje,..leta imaš še za kaj doživet, za bit mamica lahko preneseš za kakšno leto.. Jaz jih imam 30 in se že dve leti trudiva in nič.. če bi se vrnila nazaj v čas, še vedno ni bi se za to odločala pri 22.. čeprav sem bila zelo zrela punca, služba, faks, zelo samostojna,,, Bi pa pri 26-27.. prej pa absolutno ne. V primeru, da bi zanosila ne da bi vedela, bi pa sprejela in bila ravno tako srečna.. Danes mladi morajo kaj doživeti. Kadar začneš delati, je vse preveč resno in tesno z cajtom, pa še otroka.,,, vsa družba ti zbeži in mislim, da čez nekaj let se tolčeš po glavi, da drugi so dali marsikaj skozi, ti pa nič.. Moje priporočilo je da potuješ, spoznavaš druge kulture, ljudi in s tem se polniš duševno in mislim, da tedaj boš tudi svojemu otroku dala marsikaj več, saj mu boš znala pripovedovati take zgodbe, ki jih drugi niti ne sanjajo.. No zdaj pa me lahko popljuvate.. lp

eva1 -> RE: zakaj včasih dvom?? (14.2.2006 13:15:45)
Zrak-zakaj bi te popljuvala, pač tašno je tvoje mnenje! Jaz bi imela že prej otroka pa se ni prijelo, tako pa sem zanosila pri 22 letih in niti predstavljam si ne, da bi čakala na 30 leta(ko naj bi bila pripravljenja)! Mislim, da leta nimajo kaj veliko s tem-vse je v glavi! Nobenega ne obsojam, zaradi mene naj imajo ženske otroka kadar želijo, vendar jaz zase vem, da sem se prav odločila! Nisem pa nikoli razumela žensk, ki se odločajo za prvega otroka po 30 letu, ampak kakor komu paše!

Anonimen -> RE: zakaj včasih dvom?? (14.2.2006 13:29:03)
Biba, če te matrajo dvomi, potem vse skupaj odložita za eno leto. Potem bosta pa v tem letu videla, če zdaj res tako uživata, kot sta si želela, ali bi želela uživati še ob čem drugem, na primer ob otroku. Saj imata res še čas, nikamor se vama ne mudi.

žmož -> RE: zakaj včasih dvom?? (14.2.2006 13:29:42)
Čisto normalno je, da te obhajajo dvomi. Ko si še sam, brez obveznosti, ko greš lahko kamorkoli si pač zamisliš in zaželiš, si tega, da bi vam nekdo to kar naenkrat odvzel preprosto ne moreš predstavljati. Ko pa enkrat imaš otroka, si ne moreš predstavljati, kako si prej lahko živel brez njega. Hočem samo rečt, da je čisto normalno - še posebej glede na tvojo starost, da te obhajajo ti dvomi. Nikar jih ne zadržuj zase, pogovori se s partnerjem, pretehtajta svojo odločitev, ali je to "trenutni navdih" ali je želja, ki že dlje časa tli v vama. Ko pride otrok na svet, se ti ta obrne res na glavo-to pa še ne pomeni, da se vama bo potrebno odpovedati vsem stvarem, ki jih trenutno rada počneta. Vse se da prilagodit in prej ko bosta navadla otroka, da gre z vama skoraj povsod (oz. prej ko se bosta vidva na to navadla), prej si boste prilagodili ritem življenja da bo ugajal vsem.

Stran: [1]