Anonimen
|
pri 163 cm je moja običajna kilaža 58 kg. Pa se sebi ne zdim ne predebela, ne presuha, postava ni ravno idealna, kratke noge, dolg trup,... ampak sem ugotovila, da sem si čisto všeč, da se imam rada taka kot sem. Seveda sem se v najstniških letih sekirala, ker nisem bila kot Claudia Schifrer, potem sem sama pri sebi ugotovila, da tako ne pridem nikamor, ker me moje sekiranje dobesedno ovira, da bi živela, uživala življenje, vsak trenutek, ki mi je dan. In sem se nehala sekirat. Veliko je k temu pripomorel tudi moj mož, ki mi od začetka "pere možgane": vsak dan me pogleda direktno v oči in mi pove, da sem najbolj seksi ženska na svetu, pove mi, da sem čudovita, izredna osebnost, mi reče, da v rdeči majčki (bolj oprijeti) super izgledam in da ne ve, če bi me tako spustil na cesto, ker bi me drugi moški gledali, da sem najboljši človek na svetu,... Počasi moraš začeti verjeti tako lepim besedam, a ne?
In s časom sem ugotovila, da moški sploh ne opazijo špeha in celulita, da druge ženske opazujejo in komentirajo samo tiste ženske, ki so same pri sebi nesigurne, da me je mati narava naredila tako, kot sem in da sem lepa (z vsemi napakami vred, ker me te "napake" delajo edinstveno).
Torej, mogoče bo na dolgi rok pri njeni samozavesti pomagalo, če ji vsakodnevno poveš, kako je lepa.
|
Natisni
