|
bambi -> RE: Moja prijateljica (13.2.2006 10:54:15)
|
Draga moja Pi, še kako dobro razuem tvojo prijateljico in tudi tebe, kajti sama veš, da sem tudi jaz pred 2,5 leti izgubila svojo tako težko pričakovano punčko. In kaj mi je takrat pomagalo???? Skoraj nič. Najmanj so mi bili v pomoč sorodniki s svojimi butastimi izjavami, kot so: Saj si mlada.... bolje je tako kot pa da bi imela prizadetega otroka...itd. Jaz sem bila kot v transu in cele dneve samo jokala. Če želiš pomagati svoji prijateljici, bo najbolj pomagal objem, zjokaj se z njo, tudi če bo vse brez besed. Pojdi k njej sama in čimmanj govori o svojih otrocih, ker sedaj jo bo bolelo vse kar bo povezano z njimi. Pogled na nosečnico, pogled na otroka..... in kar ji povej je to, da naj si vzame čas za žalovanje, naj se izjoče. Potreben bo čas in tudi če ti bo kaj takega kdaj rekla, ji ne zameri, ker bo sedaj zelo ranljiva in bo včasih jezna na ves svet, na ljudi ki imajo otroke, na sebe..... Meni je pomagala knjiga Prazna zibka strto srce in kdaj koli sem jo prebrala sem jokala in še danes...... še danes jočem za svojo punčko, čeprav me gleda moja drugorojenka Gaja in je najlepši otrok na svet, mi je kljub temu še vedno hudo. Veliko mi je tudi pomagal forum na Med.over.net Ko starši žalujejo, tam sem spoznala veliko žensk s podobnimi usodami.
Tvoji prijateljici želim veliko moči in če boš ti ali ona karkoli potrebovala, se lahko obrneš name, jaz še kako dobro vem, kako se počuti in kaj bo še dala skozi..... [sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]
Lp Bambi
|
|
|
|