Bostjan-1
|
Moram priznati – precej zanimiva debata. Sem pred kratkim govoril z eno mamico, ki ima 3 leta in pol staro hčerko in sploh noče hoditi, zato jo še vedno vozijo, pa še dudlo stalno vleče. Pa sva prišla do zanimivega vprašanja, ali je res kriv »otrok« ali »starši«. V pojasnilo še moja izkušnja. Hčerka je shodila s trinajstimi, čez en mesec smo zapakirali voziček ter na podstreje z njim. Priznam, da je bilo kar veliko dela, da smo se ujeli glede ritma in smeri, ampak pri letu in pol smo že zmogli prehoditi 3km (resda smo porabili dobri dve uri). Potem smo precej hitro napredovali, lani, pri treh letih in pol, pa je že zmogla v enem dnevu prehoditi 1200 m višinske razlike gor in dol (v tem dosegu je npr. Storžič). Podobno je bilo z dudlo. Pri enem letu smo jo zarezali, da jo ni mogla več sesati. Malo jo je čudno gledala. Prve dve noči se je stalno prebujala in smo dežurali kot pri novorojenčku. Po parih dneh pa se je vrnila v star ritem in dudla je bila dokončno zgodovina. Pa še kahlica. Nič nismo hiteli. Potem pa na morju pri dobrih dveh letih, ko je že čutila, kdaj jo pritiska in je znala tudi malo zadrževati, smo jo dodatno stimulirali s tem, da je lahko nagica letala naokoli, če se je potrudila narediti kupček v kahlico. Praktično v enem tednu smo odrezali plenice tako, da jih tudi ponoči ni potrebovala. Če povzamem, se mi zdi, da moraš za sleherno stvar pri otroku ujeti trenutek in ga takrat tako navdušiti nad doseženim, da tudi sam začuti spremembo na bolje in ni več pripravljen na staro. Ampak za to se morajo odločiti predvsem starši in ne čakati na otroka. Kaj če bi tudi na tvoj problem tako gledala in ne iskala vedno najlažje poti?! Mogoče začni s parki, kjer ni nevarnosti, če otrok teka sem ter tja. Stimuliraj ga z odkrivanjem narave. Skupaj iščita npr. kostanj, pa potem še enega, pa še enega, vsi nadaljnji pa so seveda v tvoji želeni smeri - no, mogoče letni čas ni najbolj primeren, ampak boš že razumela smisel. Obljubi mu kaj, kar veš, da ga zanima, da bo dobil ali videl na cilju. Mogoče živalski vrt? Je pa res, da če se ukvarjaš z otrokom, potem ni ravno časa na pretek za reglanje s prijateljicami. Če še vedno razmišljaj o »transportu«, pa mogoče še en namig – kolesarske prikolice za otroke (npr. www.zvweipluszwei.de). Lahko jo uporabiš za kolesarjenje ali pa spredaj dodaš kolo in imaš voziček. S posebnim sedežem primerno tudi za otroke od 1meseca dalje (preverjeno, moja izkušnja). Otrok ima veliko prostora, tudi za kakšne igrače, zraven je lahko tudi prostor za nakupe, možna zaščita proti vetru in dežju. Mi smo jo uporabljali (CTS Cabriolet) predvsem za nedeljske kolesarske ture in piknike. Tudi sam imam dva otroka, razlika med njima 2leti in 2mes., pa se nismo nikoli obremenjevali s tovrstnimi problemi. Sicer pa - otroci res znajo poživiti življenje, le občasno se mi zdi, da jih ne znamo dovolj razumeti in se jim približati na njihov način. Upam, da tudi vo uspešno rešite svoj problem! Le še dobronamerna pripomba - zakaj planirate probleme, namesto da bi jih reševali, ko se, če se sploh, pojavijo?! LP, Boštjan
|