sana_lena
|
Jaz se pa spomnim tega, da bil Tito zame nekaj zelo mogočnega, verjetno še posebej zato, ker je bil že mrtev, ko smo mi postali pionirčki. Meni je bilo "najtežje", ker nisem izpolnila vseh zahtev Tita, ki so bile zapisane na prvi strani izkaza. Vedela sem, da že prvo nalogo- pridno učil, ne izpolnjujem. Sem pogruntala vse finte, da nisem doma slučajno naredila kakšne domače naloge, kaj šele, da bi bila sposobna ljubiti domovino- eno izmed naslednjih nalog. Vedno, ko smo dobili izkaz v roke in sem videla te njegove besede, sem se prepričevala, da Tito ne ve da ga biksam . Čeprav takrat nisem verjela v boga, se mi je zdel Tito v tistem trenutku, kot bog, ki vse vidi. Dobro, da smo dobili izkaz v roke samo dvakrat na leto .
Sem šla točno pogledat naloge:
"Prvič: Vaša naloga je, da se učite. Le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko služil domovini.
Drugič:Naučiti se morate ljubiti svojo domovino. Domovina je prelivala kri za svobodo.
Tretjič: Postati morate takšni, kakršni so bili vaši tovariši mladinci med bojem."
Tito
Ja za tretjo pa se mi zdi, da sem mu malo zamerila, saj sem si predstavljala, da zahteva od nas, da se streljamo, pa sem si mislila, če si pa ti takšen, pa se meni ni treba tako zate potruditi- vedno sem si našla izgovor .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Spomnim se, ko smo mahali Titu ko se je vozil v avtu čez lj., spomnim se, kako smo vsi jokali, ko je umrl in se spraševali, kaj bo pa zdaj. Spomnim se vseh časopisov takrat, črnih slik čez dve strani. Spomnim se partizanskih filmov, predvsem se pa spomnim skupne zavesti - vsi za enega, eden za vse. Ampak tega se spomnim v zavesti in delovanju ljudi. Večina ljudi je privoščila drugim dobro in večina je bila srečna s tistim, kar ima in veččina je bila dobrovoljna in pirjazna. Kljub skoraj praznim trgovinam. Spomnim se, da sem enkrat brez vprašanja kupila bratu en majhen plastičen avtomobilček, ker je tako zelo sitnaril, da bi ga imel, pa je bil tak halo doma, ker nismo imeli denarja zanj, da nisem pozabila do danes. Ampak smo bili srečni kljub temu. imeli smo druge vrednote. In Tito je bil simbol za te vrednote, za svobodo in skupno zavest, privoščiti vsakemu dobro. Tako zelo so bile še v tistem času žive grozote vojne, da so bili ljudje srečni, ker so imeli en drugega in svoj mir in ljubezen in celo kak pralni stroj in streho nad glavo. Fajn je bilo.
