JaKu -> RE: Miti o dojenju - resnice in zmote (6.2.2006 11:32:39)
|
Hoj! Zadnjic sem poslusala eno debato med pediatri, da se ze kazejo negativni ucinki pretirane promocije dojenja, saj nekatere mame vzamejo to tako zares, da ne znajo odnehat, ko je cas za to. Res je, da WHO priporoca dojenje vsaj do 3 leta starosti, ampak to velja za "dezele tretjega sveta", kjer je mamino mleko se vedno bolj hranljivo od koreninic, ki bi jih sicer otrok jedel (al pa se tega ne). Pri nas, kjer lahko polletni otrok z gosto hrano dobi marsikatero hranivo, ki ga pri mami lahko do 6 mesecev zadostuje, kasneje pa ne vec, pa to ne pride v postev. Ena pediatrinja je predstavila svojo izkusnjo iz prakse (ki baje ni tako redka), da morala enega fantka starega 4 leta zdravit zaradi hude slabokrvnosti, ker ga je mama se vedno 10x na dan dojila, posledicno pa je seveda pojedel manj preostale hrane, ki bi jo moral. Skratka tako kot vse drugo, mora biti tudi odlocitev o dojenju stvar zdrave presoje. Tudi npr. v primeru, ko gre za razpokane bradavice in mastitise. Sami vemo, da imamo razlicen prag bolecine in ene izmed nas bodo bolecino prenesle in dojile naprej, druge je pac ne bodo zmogle in bodo sle na flasko, ker bi se jim sicer dobesedno zmesala, kar pa tudi ni koristno za otroka. Tudi debata o dojenju kot najbolj naravni stvari je tu brezpomenska. Koliko drugih bolj nenaravnih stvari je, s katerimi zivimo, pa se ne obremenjujemo tako. Konec koncev, ko vas otrok dobi angino, nobena ne rece, da mu ne bo dala zdravil, ker to ni naravno.
|
|
|
|