|
karin412 -> RE: Zdaj smo na vrsti FEBRUARČICE (21.2.2006 10:09:37)
|
Čestitke vsem mamicam, pa Mojci, Eneju in Joštu! Tina76 drži se in pogumno!
Sploh si ne morem predstavljati, kako ti je hudo. Jaz sem se tako jokala, ko je morala mala pod UV lučko za cel dan in celo noč, ker je imela zlatenico, pa to ni nič.
Mi to noč nismo nič spali, jo dajejo krčki, ali pa sem jaz kaj takega jedla. Ne vem, še zdaj se samo nosi, in to na trebuhu, če pa jo dava v voziček ali posteljico, je pa takoj jok. Ponoči je pa par urc pri meni spala.
Zdaj čakam patronažno.
Ne vem, zakaj Ribica ne objavi moje porodne zgodbe, pisala mi je, da jo je dobila, potem pa nič. Bom kar prilepila sem:
PORODNA IZKUŠNJA – Karin in Ajla
V nedeljo, 5. februarja 2006 ob 14.25 se je rodila najina prvorojenka Ajla in sicer v Kranjski porodnišnici.
Ponoči ob 2.15 mi je kar naenkrat odtekla plodovna voda, po mojih nogah, na posteljo. Vznemirjena sem šla v kopalnico in se začela tuširati. Vedno se izkaže, da si nepripravljen, saj poroda vseeno nisva pričakovala tako zgodaj (2 tedna pred rokom). Plodovnica mi je še odtekala in kar dvoje spodnjic sem morala zamenjati, potem pa sem si dala po pet vložkov in je bilo v redu dokler nisva prispela v porodnišnico.
V porodnišnici so me najprej sprejeli v sprejemno sobo. Preoblekla sem se v pižamo. Naredili so mi CTG in administracijo, medtem ko sem ležala. Popadkov še ni bilo zaslediti. Pregledali me niso, ker je bila nevarnost okužbe zaradi odtekanja plodovnice.
Po kakih dveh urah sem šla v sobo na ginekološki oddelek, moj partner pa domov. Tam sem malo ležala, celo zaspala sem za kakih 20 minut, potem so se začeli popadki – kot nekaka bolečina v križu in potem v trebuhu; kot val, ki narašča in potem v trenutku mine. Na pol ure, 20 min, 10 min proti jutru… zelo hitro so se stopnjevali. Kar naprej sem hodila na WC in sestra je rekla, naj ležim, počivam; samo jaz nisem mogla. Samo ležala nisem, sem pa hodila gor in dol po sobi, do WC-ja, sedela na postelji in meditirala med popadkoma, bila v položaju otroka, ali pa naslonjena na steno. Popadke sem tako predihavala (trebušno dihanje) in mi je bilo lažje; vmes pa vizualizirala, kako se odpiram, kako je popadek moj prijatelj, želela sem biti čim bolj sproščena. Tudi masaža po hrbtu z eteričnim oljem jasmina mi je pomagala (seveda bi bilo boljše, da bi me masiral moj dragi).
Ob 11 uri nisem več vzdržala, popadki so bili že zelo pogosti na 3-4 minute. Sestra me je spremila dol na porodni oddelek in takoj sem šla v porodno sobo. Sprejela me je babica Maja Triplat. Na mojo željo mi je dala klistir, po tej proceduri na WC-ju pa me je še obrila. Tudi moj partner je prišel takoj zatem. Popadki so po klistirju postali močnejši, jaz sem po navodilu babice hodila po hodniku gor in dol in predihavala. Babica me je večkrat pogledala, koliko sem odprta in naredila CTG.
Ker sem takrat samo jaz rojevala, so mi naštimali ta novo porodno sobo. Babice so ravno pokosile, ko sem že imela občutek, da bi pritiskala. Babici Maji sem še prej dala porodni načrt in moram reči, da je upoštevala vse želje, ki so se dale uresničit. Jaz sem med porodom dosti pila – sok iz marelic in vodo. Jedla pa ne bi, še ko smo imeli zajtrk ob 8, sem komaj pojedla kos kruha z marmelado, kar na bruhanje mi je šlo.
Babica mi je najprej naštimala porodno pručko, ker sem želela roditi v pokončnem položaju, partner se je usedel za mano, jaz gor na pručko, vendar med popadkom nisem mogla sedeti niti se kam prijeti oz. opreti, ker je bil partner za mano, jaz pa bi hotela neko oporo pred mano. Tako mi je babica predlagala, naj grem na porodno posteljo, ki sta jo z mojim tako naštimala, da sem sedela, zadaj sem imela kup blazin in blazin v obliki kač, spodnji del pa je bil spuščen, tako da sem samo z zadnjim delom zadnjice sedela na postelji, kolena sem imela pokrčena. Nekaj popadkov sem tako predihavala (po pasje), nekaj na enem boku, nekaj na drugem boku, vsake toliko vmes pa pritiskala.
Kake vmesne faze tranzicije, ko ne bi mogla več, nisem imela. Ves čas sem mižala in si mislila le najboljše in pozitivno. Bila sem omotična od dihanja.
No, druga porodna faza potiskanja je trajala kar dolgo, vmes mi je babica delala CTG (prenosni). Ker nekako kar ni šlo, mi je predlagala, da mi da malo umetnih popadkov, ki so močnejši, da bi dalj časa potiskala. Sprejela sem. Popadki so takoj postali močnejši in daljši, bili pa so obvladljivi. Upanje mi je dajalo, da ko prediham po npr. 5 popadkov, potem sledi pritiskanje in se bo otroček rodil, takrat bo konec bolečin. Ker se je to parkrat ponovilo, jaz pa sem potisnila v enem popadku 3-krat – vendar prvič zelo dobro in je že bilo videti glavico, sem potem potiskala premalo oz. je šla vsa moč v glavo, pa še stokala sem vmes, tako da so me potem bolele glasilke. Babica se je odločila za pomoč druge babice Tatjane, ki se mi je ulegla na trebuh oz. pritiskala na trebuh, da bi mi pomagala. Odločili smo se tudi, da mi prerežejo presredek, da bo čim prej mimo. In res, ko sem za zadnji popadek zajela polna pljuča sape in je babica Tatjana pritisnila na trebuh, moj dragi pa mi je rekel, naj ne kričim, sem vso energijo vložila navzdol in pritiskala do zadnjih moči. V prvem pritisku se je rodila glavica, potem sem še enkrat hitro zajela sapo in se je porodil še ostali obrazek, potem pa sem čutila, kako je cel telešček zdrsnil iz mene. Najina Ajla je prišla na svet ob 14.25. Dojenčico mi je babica takoj položila na moja prsa, jokajoče bitje, belo od verniksa in rdeče od krvi. Videla sem, kako je moj dragi prerezal popkovino. Najina punčka pa se je tako glasno jokala. Oblile so me solze sreče, tudi očka je imel solzne oči od sreče. Kar nisem mogla verjeti, da je vsega konec, tako hitro se mi je zdelo. Kot da čas ne obstaja. Punčka je zelo radovedno gledala naokrog, vprašali so za ime in nama dali obroček okoli zapestja. Dali so mi še injekcijo za porajanje posteljice in tudi posteljico sem potem videla, ko se je porodila. Čez nekaj časa me je prišel zašit ginekolog dr. Handžar (čutila sem špike injekcije v več mišic okoli presredka), ta čas pa so punčko stehtali, zmerili, očistili krvi, v porodnem načrtu sem tudi napisala, da naj je ne skopajo, tako da so ji pustili verniks. Meni so dali tudi kateter, ker nisem mogla iti lulat. Tudi podojila sem takoj ko je bila punčka zrihtana, babica mi je pokazala; punčka je potegnila, a večkrat smo ji morali pomagati, pa tudi jaz nisem vedela, kako se sploh pristavi. Potem sva ostala z mojim dragim sama z dojenčkom še tri ure in jo gledala in občudovala.
|
|
|
|