|
Gina -> RE: VZGOJNI UKREPI (28.1.2006 22:24:15)
|
Uf, ja, punčke so ponavadi zelo besedno močne in zganjajo hujše scene kot fantje. Fantje se stepejo ali si povejo svoje bolj grdo, in je mir. Punce pa ne nehajo in psihično mučijo okolico.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
A veš kaj pri nas najbolj pomaga, da tisti hip, ko zaslišim prvo cviljenje ali tuljenje, pridem zraven, ne sprašujem nič in ju dam vsakega v svojo sobo. Brez debate. In ne smem čakat na to, da se že spričkata, ker je itak vedno za kako bedarijo in brez pravega vzvoda.
Če se to zgodi med gledanjem tv-ja, takoj, ampak isti hip ugasnem tv. Enako naredim, če me nočeta slišat, ko gledata ali bereta. Če me ignorirata. Ugasnem ali zaprem knjigo.
Če nekaj rečem, pa ne upoštevata, najprej rečem, če sta slišala kaj sem rekla, potem rečem naj ponovita, kaj sem rekla in še vprašam, če sta tudi razumela vse skupaj? Če pritrdita, ju vprašam, kako to, da sta slišala, razumela,in še vedno ne naredita? Če imata vzrok, ali je vzrok samo namerno ignoriranje?
Kar se tiče dela, sem jaz to uredila zelo simpl. Vedno vprašam, kateri od njiju bo notri zložil posodo in kateri ven? Ker je ven veliko ljubše opravilo, se oba trudita čim hitreje odločit se, potem pa ni več vprašanje, ali bosta naredila ali ne, ker sem zraven in čakam, ko kaj drugega medtem delam v kuhinji. Enako je z vsem drugim delom, ponudim dve možnosti, pa se lahko odločita.
Soba je pa večji problem. POnavadi najboljše pridem skozi, če vprašam, kdo bi raje pospravil sobo in kdo bi raje posesal. Kako pa potem dosežem, da je res pospravljeno? Ne vem ti povedat. Jaz kar fejst težim potem. In če ni pospravljeno do določene ure, se že kaj zgodi. Npr. jaz grem ravno takrat, ko otrok še ni pospravil, v trgovino in ne more z mano. Ali tisti, ki je naredil v normalnem času, gleda tv, drugi pa ne, ali pa tisti, ki je naredil v normalnem času (beri ni nategoval vsega dela, ki bi mu vzelo 15 minut na 4 ure in pol) mu ni treba psa ven peljat za nagrado in obratno.... se je pa že zgodilo, da sem tudi kakšen predal z vso robo okrog obrnila, ker sta se norčevala iz mojih živcev, ko sta govorila, da sta ful boga, ker morata svojo sobo pospravit in nategovala do poznega večera situacijo in ignoranco, no potem sta imela v resnici malo več dela.
Odvisno tudi, za katero stvar gre. Danes npr. sta šla gledat film in je eden od njiju pozabil svoje čiste in zložene cote pospravit v omaro. Je bilo treba vseeno to naredit, čeprav je bila že pozna ura, nisem pustila iti prej spat. Pa zobe nista umila pred filmom, sta šla sredi filma, ne med reklamami to naredit.
Včasih sem se ful jezila, če nista psa peljala ven. Pa sta čakala, da se bom zjezila. Enkrat sem pa potem rekla, ok, nisi peljal psa ven, kot smo se zmenili. On mora iti ven, to je bila tvoja dolžnost, torej ga pelji ali pa plačaj tistemu, ki ga bo peljal ven 500 sit. Ker ni bilo več šanse, da bi ga peljal, se mu je mudilo na trening, je plačal drugemu, da je peljal psa ven. Od takrat naprej mi ni treba več prositi za to. Čudno a ne, kako milion besed ni pomagalo, eno samo dejanje je pa zaleglo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
Drugače pa načeloma na bevskanje in cviljenje takoj reagiram. To mi gre pa na živce. To ne smeš pustit, da traja več kot par sekund. Če traja dlje, imaš problem. Otrok si vedno več dovoli, misli, da se lahko s tabo pogovarja kot nekdo nevljuden, da ima pravico s katerimkoli človekom tako ravnat. POtem ga pa težko ustaviš, ker kar naenkrat ugotovi, da se mu dela krivica in razlaga in razlaga, in to na nepirmeren način. Svojim vrstnikom razlaga še bolj neprimerno.
Če je otroku dolgčas, pa zato izziva, ga vprašaj, kaj točno se bo šel igrat. Mora ti povedat, kaj bo počel. Takrat bo šele začel razmišljat, kaj bo vzel za igrat. Predlagaj mu določene igre, ki se jih lahko gre sam, pa ki so pirmerne njegovi starosti. Zamotil se bo in ne bo težil ostalim.
Če kakšen zelo teži ostalim, ga odstrani in se začni z njim pogovarjat nekaj čisto tretjega. Še vedel ne bo, da si ga okrog prinesla.
Ena moja sodelavka pravi, da svoje otroke zmeraj vpraša, kaj so danes naredili za skupnost? To se mi tudi ne zdi tako slabo.
Saj pravim, odvisno od situacije. Ne moreš biti vedno pameten, včasih se ne spomniš pravi hip na pravo stvar, ampak včasih pa tudi kaj rata. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|