di111
|
Pozdravljena! Tudi zame je še vedno žalosten dan, kljub temu da sem imela abrazijo v torek, pa žalost kar ne mine. Tako sem jokalaaaaaaa! V bistvu ves vikend. Začelo se je v soboto, prve kapljice, pa izginilo, pol pa v nedeljo zvečer in v ponedeljek, katastrofa. Krči, pa krvavitev. Pol sem klicala G, če pridem, pa so rekli, da ne dela, da nič ne spremeni, naj počivam in pridem v torek zjutraj. No od tam pa direkt v bolnico. Nič več se ni dalo pomagat. Veš kako sem se jaz obrtemenjevala, da sem sama kriva, ker sem čez vikend smučala, pa ker nisem takoj šla v bolnico? joj, še vedno mi krivda mal odmeva. sam pol pa sem dobila nekaj tolažilnih in v bistvu resničnih misli, da že ni blo vse ok, je že moglo bit tako. nč ne moreš pomagat. če sedaj pogledam nazaj, res ni mogl vse štimat, ker mi je G že v četrtek rekel na UZ, da se plod sploh ne vidi (8 tednov), da naj pridem drugi teden, da se zmeniva za čiščenje. men pa nč jasno, ker je rekel, da je vse ok, da bomo vidli. mislim. v sredo sem komaj naredila test, to sredo pa ni blo več nič. tud midva se že ful dolg matrava, pa do sedaj sploh ni šlo. No, v sredo sem prišla iz bolnice, sem ležala, dans pa sem šla kar v službo, ker ne zdržim doma, ker mi kar vse leti po glavi. zdaj pa me ful špika v trebuhu. sploh ne vem. a mislite, da bi mogla res 10 dni ležat? a sem naredila narobe, ko sem hotela bit pogumna? joj, se kar bojim, tolk me špika. Ej, ti se kar zjoči. naj gre žalost ven, pol pa naj te dragi objame, pa bo bolje. boš videla. vsak dan je dan novih priložnosti, poln veselja in ljubezni. vse to bo še dobro. LP, Di
|