|
tehnofil -> RE: novo upanje za neplodne pare (27.1.2006 16:24:35)
|
Obeti za materinstvo tudi pri ženskah s prezgodnjo menopavzo DELO, Čet 26.01.2006
[image]http://www.delo.si/images/box_orodja.gif[/image] [image]http://www.delo.si/images/orodja_natisni.gif[/image] [image]http://www.delo.si/images/blank.gif[/image] [image]http://www.delo.si/images/orodja_shrani.gif[/image] [image]http://www.delo.si/images/blank.gif[/image] [image]http://www.delo.si/images/orodja_poslji.gif[/image]
V laboratoriju za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki v Ljubljani so bili konec minulega tedna v napetem pričakovanju kot že dolgo ne. Potem ko je doc. dr. Irmi Virant - Klun, univ. dipl. biol., lani po obisku pri prof. dr. Antoninu Bukovskem v ZDA uspelo v laboratoriju pridobiti jajčne celice iz zarodnih celic jajčnikov žensk s prezgodnjo menopavzo, so – prvič na svetu – z oploditvijo po metodi IVF pridobili zarodke.
Kot smo že poročali v prilogi Znanost, je prof. dr. Antonin Bukovsky, s klinike za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Tennesseeju v ZDA, pred desetletjem ovrgel medicinsko teorijo o tem, da lahko jajčne celice nastanejo po običajni poti samo v jajčniku. Po dolgoletnem raziskovanju je ugotovil – in to objavil tudi v najuglednejših znanstvenih publikacijah – da je te mogoče pridobiti tudi v laboratorijskih razmerah, in sicer iz epitelijskih plasti, to je povrhnjice jajčnika pri ženskah v pomenopavzi; to spoznanje je vodilo v nadaljevanje raziskav, ali »metoda po enaki logiki deluje« tudi pri ženskah s prezgodnjo menopavzo, denimo med 30. in 40. leti življenja. Vzroki za prezgodnjo menopavzo, ki se včasih lahko pojavi tudi že pred tridesetim letom starosti, so različni in vsi tudi niso povsem raziskani. Nekaterim neplodnim parom poskušajo pomagati tako, da s partnerjevim semenom v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo oplodijo darovane jajčne celice darovalke (druge neznane ženske). Tako pridobljene zarodke potem prenesejo v maternico prejemnice s prezgodnjim delovanjem jajčnikov.
A na ta način je mogoče pomagati le določenemu številu neplodnih parov, zato biomedicinska stroka nadaljuje raziskave in išče nove možnosti za najbolj trdovratne težave, kakršne so povezane prav s prezgodnjo menopavzo; jajčniki žensk, ki jih doleti ta motnja, denimo, pri 35. letu starosti, so po svoji (ne)funkciji enaki, kot pri denimo 20 ali 30 let starejših ženskah – ki so že brez jajčec ...
Doc. dr. Irma Virant - Klun je lani obiskala laboratorij, ki ga vodi prof. Bukovsky, in se podrobneje seznanila z opisanimi raziskavami. Tako se je oblikovala skupna ameriško-slovenska raziskovalna skupina, ki si je zastavila za cilj pridobiti jajčne celice pri ženskah s prezgodnjo menopavzo. Potem ko je to pred tem že uspelo prof. Bukovskemu na »modelu 'normalnih' pomenopavzalnih žensk«, je z enakim uspehom to storila tudi dr. Irma Virant - Klun v Ljubljani; na vzorčku odvzetega tkiva jajčnikov, ki so jih z rutinskimi operacijami zaradi različnih ginekoloških bolezni odstranili starejšim ženskam v pomenopavzi, je uspela v laboratoriju iz matičnih celic pridobiti jajčne celice. Že to dejstvo, da namreč razvoj epitelijskih izvornih celic in preobrazba v jajčne celice uspešno potekajo tudi v laboratorijskem okolju v posebnem gojišču, je bil velikanski strokovni napredek. Poznejši cilj pa raziskave in ugotavljanje ali so tako pridobljene jajčne celice tudi sposobne za oploditev z biomedicinsko pomočjo in nastanek zarodka.
PohvalePo poprejšnjem dogovoru, in ko so v Ljubljani v laboratoriju uspešno izvedli opisane raziskave in dokazali, da obvladajo tehniko pridobivanja zrelih jajčnih celic iz tkivne kulture jajčnikov oziroma gojenje jajčnih celic, je minule dni prof. Bukovsky obiskal Ljubljano. Kot je povedal v pogovoru za Znanost, »njegov prvi obisk zagotovo ni zadnji, saj ga je navdušila strokovna raven tega področja pri nas«. Prav tako tudi etičnost. Vsakdo, kdor se odgovorno ukvarja s tem – je dejal –, se mora skrbno posvetiti vsem dimenzijam in dilemam, predvsem, kar se najpogosteje ponavlja, možnim epigenetskim nepravilnostim zarodka; epigenetika je določena genetska informacija, ki je lahko motena zaradi postopkov asistirane reprodukcije – če postopki niso ustrezni. Seveda tu stroka še nima zanesljivih odgovorov na vsa vprašanja in dileme. Je pa prav pri opisanem načinu pridobivanja oziroma vzgoje jajčnih celic prednost v tem, da to poteka v »naravnem okolju«, v tako imenovani kokulturi. Zadnjo sestavljajo različne celice jajčnika, ki se v laparoskopskem postopku odvzamejo v koščku tkiva in potem razdelijo v različna gojišča.
Za začetek trije neplodni pariV laboratoriju za oploditve z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki v Ljubljani so tako obravnavali tri neplodne pare oziroma pacientke s prezgodnjo menopavzo v starosti med 31. in 41. let. Vse so se že doslej brezuspešno zdravile zaradi neplodnosti. Kot je bilo že omenjeno, je postopek tak, da pri vseh najprej z laparoskopsko metodo odvzamejo izvorne celice s površine jajčnika, to je opravil dr. Andrej Vogler z Ginekološke klinike v Ljubljani. Postopek poteka tako, da se najprej nežno postrga površina jajčnika, nato pa odvzame biopsat, se pravi delček tkiva, ki se nato uporabi za vzgojo jajčnih celic. Ključno pri tem je, da so v odvzetem vzorcu matične celice, iz katerih se potem lahko razvijejo tudi jajčne celice, sposobne za oploditev. Če ni matičnih celic, potem postopek ne more uspeti.
Delček tako pridobljenih vzorčkov tkiva jajčnikov potem pregledajo na histologiji; dr. Jasna Šinkovec, specialistka histologije in patologije pregleda, obarva in oceni epitelij, kjer so sicer izvorne celice. Medtem so, kot sta pojasnila dr. Irma Virant - Klun in prof. Bukovsky, testirali različne razmere, v katerih se razvijajo celice. V skladu s pričakovanji so se v različnih kulturah, ki so jih postopoma pripravljali za odvzeta tkiva, začele celice množiti in med njimi tudi jajčne ...
Kultura tkiva jajčnika oziroma gojenje jajčnih celic iz izvornih celic jajčnika poteka pet do deset dni v gojišču, v posebnem aparatu – CO2 inkubatorju; ista oprema se sicer uporablja tudi za gojenje jajčnih celic in razvoj zarodkov v postopku zunajtelesne oploditve.
Potem je nastopilo vznemirljivo obdobje, ko se je bilo treba odločiti, kdaj je pravi trenutek za oploditev, in ali bo ta uspela. Oploditev se izvede na »povsem običajen, že dolgo znan način IVF«, se pravi z biomedicinsko pomočjo s partnerjevim semenom, ki se dodaja celicam v gojišču. Inseminacija oziroma oploditev se opravi četrti ali peti dan po tistem, ko v kulturi odkrijejo jajčne celice, spermiji pa so tudi v takih, laboratorijskih pogojih aktivni in sposobni oploditve 24 do 48 ur.
Če se to zgodi – in ko to poročamo, se je v dveh primerih – se oplojena jajčna celica najprej prepozna po dveh pronukleusih oziroma dveh jedrih v jajčni celici. Zarodek nastane v prihodnjih 24 urah po oploditvi in se goji do razvojne stopnje blastociste, to je približno pet dni. Zarodek se nato zamrzne, ker je treba pred vsaditvijo v maternico opraviti še različne raziskave in preiskave.
Glede na vse opisano, je treba poudariti, da tako pridobljeni zarodki – kjer bo treba tudi opraviti predimplantacijsko gensko diagnostiko – še ne pomenijo jamstva, da bodo ženske s prezgodnjo menopavzo, tako in takoj prišle do želenega (biološko lastnega) potomstva. Do končnega cilja je morda še veliko ovir. Kot je bilo že omenjeno, je treba s predimplantacijsko diagnostiko ugotoviti, ali je zarodek primeren za vsaditev. Zadnja tudi v najbolj idealnih razmerah ni vselej uspešna in jo bo morda treba velikokrat ponoviti.
Prelomni korakiToda že dejstvo, da so v laboratoriju iz izvornih celic pridobili jajčne celice in jih uspešno oplodili, je velikanski dosežek in pomeni novo prelomnico v biomedicini. Tako se bodo »morda kmalu ali v nekaj letih«, kot pričakujeta sogovornika, pomembno izboljšale možnosti za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Kar je – četudi se to zdi nekaterim sporno – še vedno »naravno«. Biomedicina namreč le obide nekatere ovire, oploditev pa je še vedno taka, kot bi se sicer zgodila po naravni poti.
Je pa razumljivo, da vse to raziskovanje, ki se dogaja z dovoljenjem etične komisije, spremlja tudi strokovna skepsa. Navsezadnje se je treba spomniti, kako je bilo, ko se je, seveda po poprejšnjih dolgoletnih raziskavah in neuspelih poskusih, leta 1978 rodila Louise Brown, prvi otrok, spočet z biomedicinsko pomočjo ...
Dragica Bošnjak
vir: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=124b297a1cc8ebc0ab22483d59be53af04&source=Delo
|
|
|
|