*hana*
|
Dan,
še moji občutki......tudi jaz si nisem znala sebe predstavljati, v vlogi mamice, pa čeprav sem si otroka želela in nanj tudi kar nekaj časa čakala (najbolj so mi šla na živce vprašanja, ja kdaj bo pa pri vas kaj? Seveda sem v glavah drugih bila že pred štirimi leti, ko sva se poročila itak noseča.....zato pa poroka ne. Zato sem tudi sama pri sebi sklenila, da nikogar nikoli ne vprašam, kdaj bodo kaj imeli, ker danes je vse preveč parov z kakšnimi težavami okoli zanositve.)
No, nisem si znala predstavljati zato, ker nisem bila tiste vrste tip, ko v vsaki voziček pokuka in buci, buc, tudi nič kaj mi ni bilo mar za pestovanje tujih otrok . Nosečnost je potekala zelo lepo, vendar nisem še imela kakšnih hudih emocionalnih izbruhov, porod pa me je tako za en mesec prehitel, tako da sploh ni bilo časa o čem takim razmišljat......v meni pa se je razvil tisti materinski čut v trenutku, ko sem mojo punči videla v transportnem inkubatorju popolnoma po obrazku polimano z obliži, ki so pritrjevali tiste drobne cevčice in polno elektrodic po tistem majčkenem prsnem košu... in so mi povedali, da diha z 90% pomočjo aparatov.......še danes se mi začnejo nabirati solze in v grlu cmok. Jaz sem v porodnišnici samo jokala, vse mamice so imele otročke pri sebi in se učile nege in rokovanja z njimi, moj pa je bil v Lj. daleč stran od mene. Še danes hranim v mobiju slikce, ki mi jih je pošiljal mož, ko je hodil k njej na obisk, drugače jih hranim le tam, v album pa jih nisem hotela dat.No, in tisti dan sem se takoj spomnila tetinih besed, ko mi je rekla v času nosečnosti......zdaj si še praktično brez skrbi, ko imaš enkrat otroka, NIKOLI VEČ NISI BREZ SKRBI pa te skrbi zdravje, pa kasneje šolanje, pa njegovo uveljavljanje v družbi, pa izbira partnerja......pa še in še....In res tako kakor me je takrat skrbelo in me je bilo strah za njeno zdravje, me nikoli v življenju ni bilo ničesar!!!!!
Torej, od takrat in ko sem jo sama hodila obiskovat so bili iz dneva v dan občutki močnejši,7 dan ravno na moj RD, pa so jo izklopili in punca je dihala popolnoma sama, tako da imava na nek način skupaj RD , takrat sem jo tudi prvič (razen par minutk po porodu) lahko stisnila k sebi in bila je in seveda je samo moja in očijeva čebelica, ki bi .....ja tudi ubijala zanjo.
Postaja pa sedaj še bolj prijetno z našimi otročki, ko že znajo pokazat čustva......se smeji in krili na vse strani, ko je res vesela, joka, ker ji je dolgčas, užaljeno ko je lačna, ko se zbudi se z glavico čisto pritisne ob mene, da se še malo pocrklja, nasmeji na vsa usta, ko pridem zjutraj po njo v posteljico....meni je tudi simpatična, ko se sredi igre pomenca učke in s tem pokaže, da je utrujena in jo poležim v posteljico in takooooo lepo zaspančka, .......
Lepo je biti mama, seveda pa včasih tudi naporno, pa saj to je tudi čar materinstva.
Ja, lonja, kateri dan ti bolj ustreza jutri ali četrtek, verjetno bo utegnila tudi pikica*-pikica* kje si?????, kaj pa ostale?????
Čau
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
sva najino pupo čakala zelo dolgo. Oba imava kar naporne službe, pa mislim, da je bilo malo tega stresa zraven. Ko sem se pripravila na to, da bo verjetno treba poiskati zdravniško pomoč, sta se pokazali črtici in občutki so bili nepopisni. Celo nosečnost sem ful uživala, hodila praktično do konca v službo in sebe temeljito pripravljala za prihod novega člana. Vsi smo jo komaj čakali, čeprav nismo vedeli da bo punčka. Tudi jaz še sedaj mnogokrat podoživljam porod in bi takoj šla še enkrat. Ampak bomo sedaj majčkeno počakali, čeprav ne bomo prav nič hudi, če nas kaj predčasno doleti. In danes, takrat, ko je Ajda najbolj ''sitna'' (sej veste, včasih pride tudi to) se samo spomnim teh trenutkov in jo spet z veseljem stisnem k sebi in ji dam enga lepga lupčka. Tudi jaz sem presrečna da jo imam. Moja miša. 
, na Krk, za ene 10 dni, če bo le vreme držalo. 
in ajda 
Pukce spušča kot velika, kakc ap od nikoder. Danes sem ji dala zmiksano prekuhano suho slivo v kašico in sladkan čaj za pit, pa nič. Upam, da bo jutri kakala. A bi me moralo skrbet? 
