ronni
|
Nikakor nisem pozabila na vas,ampak vse skupaj je prava mora. V četrtek,ko sem prišla v Lj. na transfer,mi je sestra rekla,da ne bo nič,ker se ni nobena celica oplodila. Jaz sploh nisem vedela,če prav slišim. Ko prideš pripravljen z pižamo in haljo,pa ker resnično nisem pričakovala od 7 lepih celic in ful dobrega spermiograma,da bi se lahko zapletlo v laboratoriju?? Sestra ni znala nič povedat,zakaj. Potem pa je prišla biologinja,ki je prav tako skimavala. Edino možnost je omenila,da je zunanji ovoj jajčec pretrd in semenčice sploh ne mora prodret. Ampak pri vseh sedmih? Vprašala sem jo ,če je lahko to težava skoz pri meni(ne samo zarastline),pa ni vedela. Skratka bila sem takoo žalostna,da sem se kar zjokala. Pa da nič nepokličejo? Kot jaz vem,se to vidi že 18 ur po punkciji-torej so že v nedeljo vedeli,da ni v redu. Potem pa opazujejo delitev naprej. In da potem še 4 dni upaš in se pelješ 100 km,da ti šele tam povedo? To mi je nekako nečloveško. Saj ni to ne vem,kilo kruha?! Komaj sem se pobrala,saj če mi ni bilo namenjeno,boljše prej,kot pa 10 ali 14 dni po transferju. In kar štiri smo bile objokane tisti dan,jaz pa vseskozi kar sem hodila tja čez teden,nisem niti ene videla razočarane. A je to pogosto-zapleti med punkcijo in transferjem?? Mislim,če so oboje celice OK,pa da jih je tudi kar nekaj? Sem pa ob tem šoku razćistila nekaj svojih osebnih stvari(z mamico),ko so me težile že cele življenje in upam,da mi bo dalo to vse skupaj moči,da se bom teh svojih odloćitev držala za naprej!!!! To bi mi pa ogromno pomenilo. Tako da je res vsako slabo-za nekaj dobro!! Hvala vsem za podporo in tako lepe misli!!!!!
|