|
Anonimen -> RE: Namerno uničevanje igrač (12.1.2006 8:59:42)
|
Ok.da razložim:
Timi ima dve leti in štiri mesece.Živi z mamico v precej veliki družinski skupnosti,ki šteje z njim in mamico sedem članov.Družbe mu ne zmanjka.Manjka mu pa družba njegove starosti,ki pa upam jo bomo rešili letos septembra,ko bo šel v vrtec.Pa ne zaradi pomanjkanja varstva na domu,ampak zaradi njega samega,da bo socializiral z ostalimi otroci.
Igrač nima na tone,ker sem že jaz na začetku bila proti nakupom.
Vse je namreč dobil v dar od drugih.Če malo poračunam,smo mi družina kupili:kocke,ki ga na žalost sedaj ne inetresirajo še,pa Mestece od Litel People,
za katerega je pokazal navdušenje točno tri dni,sedaj je pozabljeno.
In tri didaktične in knjige.To v dveh letih.Velika plastična škatla igrač je že pospravljena v kleti.Ostale so tiste,ki ga včasih še pritegnejo.
Družbo pri igri ima vedno,vsedemo se igramo,fantaziramo,pa na koncu po
nekaj minutah ostanemo odrasli pri igri[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]kot eni loleki.Medtem pa
tamali že išče,kaj bi ušpičil.Enostavno je tako vihrav,da ga nič
ne pritegne,ne more bit na miru(še ponoči ne,ker v spanju plazi
gor pa dol po postelji)
res je skuša nas,to sem opazila,ker te gleda v oči z vražički v očeh z nasmeškom na ustih in....no kakšno ušpiči.Lahko bi ga cel dan kaznovali,kar pa je brez veze.Točno,branje iz knjige odnese rekord,pet minut poslušanja
v naročju in še pet minut odgovarjanja na njegova vprašanja.
Zaključek:Timi ni nikoli prepuščen samemu sebi,svoji iznjdljivosti,
in mislim, po moje tudi ni v redu.Otrok se mora učit samoatojnosti,
tudi v času igre,ko je sam s seboj in igračo.
|
|
|
|