XXYY
|
Živjo! Zdaj imam malenkos fore, da vam napišem mojo zgodbo. Je kar dolga zgodba. Začelo se je 30.12., ko sem šla zjutraj na pregled v porodnišnico. Tam so mi rekli, da sem odprta za 1 cm in naredili še CTG, ki pa ni bil najlepši, ker je naša pupika takrat glih spala in je bil srček bolj švoh. Tako da so me sprejeli v sobo. Tam sem spet imela CTG, ki je spet slabo kazalo. Potem so me spet gor na oddelku pregledali in so tam rekli pol, da sem že 2 cm odprta. In so rekli, da se naj kar pripravim, da me bodo poslali v porodno sobo. Grem dol, mi narediljo vse kar je potrebno (obrili in klistir dali). Potem mi pa povejo, da danes (30.12.) ne bom nikamor prišla na vrsto, ker so imeli vse porodne sobe zasedene. Pa še eno so takrat sprejeli, ker ji je voda odtekla in imela full popadkov. Tako, da sem morala iti spet nazaj v sobo in tam so rekli, da bomo kar naslednji dan šli v porodno. Drugi dan so mi spet prinesli za CTG poslušat. Takrat je bil že malo lepši, tudi voje popadke sem čutila. Tako, da so me okrog 11ih spet poslali dol na klistir (ponovni - GROZA). Ob 12 ih sem že bla v porodni sobi. Takrat sem imela kar svoje popadke na 10 minut. Potem sem čakala eno full dobro babco, ki sem jo hotela imeti zraven poroda do pol 2eh. Potem se je pa začelo. Predrli so mi mehur, da je šlo še malo hitreje. Do 5 cm sem se odpirala zelo počasi, kakšne 2 uri. Potem so mi pa pospešili še z umetnimi popadki in takrat sem mislila, kar un povšter, ki sem ga imela pod glavo, kar strgati, tolk so bili močni popadki. No, potem je pa šlo hitro naprej, tako da smo ob 17.51. že videli svojo malo štručko, ki nas je takoj pozdravila z vrsikajočim glasom. Babca mi je potem naslednji dan, ko naju je prišla pogledat, rekla, da sve bile v letu 2005 zadnje v Ljubljanski porodnišnici. To mi bo pa ostalo še dolgo v veselje, da sve bile kar zadnje.
|