nejcko
|
CatJa, čisto nič ni narobe s tem egoizmom. Je pravzaprav čisto naraven in lasten vsem živim (čutečim) bitjem - gre pravzaprav za t.i. sebični gen, ki ga lahko imenujemo tudi "boj za preživetje, volja do moči, teženje k ugodju ..." Vse to je lastno tako ljudem kot živalim, nobene znanosti ni v tem. Prav nič ni narobe imeti otroka iz "sebičnih" razlogov, prav tako ni nič narobe jih iz teh istih razlogov ne imeti. Razumeš? Samo to sem želela poudariti. Večji problem pri tem vprašanju pa je vprašanje, ki ga je pravzaprav zastavila Al bina - kakšen je sploh smisel imeti otroka. Vsekakor vsaka stvar postane smiselna, čim zadovoljuje naše (egoistične/sebične) potrebe. Na to vprašanje je pa Tjazy dobro odgovoril, jaz ga bom samo malo "nadgradila". Če me otrok osrečuje (torej zadovoljuje v prvi vrsti mojo željo po sreči in zadovoljstvu, to pa ni nič drugega kot "sebična" želja), potem je seveda otroka imeti smiselno. Prav tako ga je smiselno imeti, če (egoistično) pričakujemo, da na starost ne bomo sami ... Toda ta smiselnost se v istem hipu konča, ko in če pomislimo, da nam lahko otrok umre ali zaide na stranpota, ali se preseli v Ameriko (potem bomo na starost sami kljub otroku), ali ... ali ... ali ... V najskrajnejšem primeru (smrti otroka) tako otrok kot naš edini smisel življenja (ki nas osrečuje) pravzaprav postane največji ne-smisel našega življenja, saj lahko postane vzrok za naše lastno trpljenje, žalost, obup, česar si po teoriji "sebičnega gena" ne želi nobeno bitje. Povsem enako je z vsemi drugimi "smisli" našega življenja, pa naj bo to kariera (te vržejo iz službe), šport (postaneš invalid), denar (zlom borze), glasba (oglušiš) ... Vse, kar nam v nekem danem trenutku osmišljuje življenje, nam ga lahko po igri usode v sekundi tudi uniči. Ali pa tudi ne; odvisno, kako smiseln je nek smisel za naše življenje. O.k., sem zabluzila, vem. Jaz nikogar ne obsojam, ne tistega, ki ima otroke iz skrajno sebičnih razlogov ali po sili razmer, ne tistega, ki jih iz skrajno sebičnih razlogov nima. Ker v igri so isti razlogi, vprašanje je le, kaj družba tolerira. Normalno pa, da bolj tolerira reprodukcijo, saj le ta zagotavlja družbeni sebični samoohranitveni nagon. In smo spet na začetku ... Jaz sem samo odgovarjala Albini na njeno vprašanje, v čem vidim smisel imeti otroka. Sem pač čudna, ampak jaz tega še do danes nisem povsem spoznala (pa imam svoja otroka rada povsem enako kot vse ostale, ki v svojih otrocih vidite smisel življenja). Bo verjetno odgovor od Primoza še najbližje resnici. P.s. Ravnokar gledam posnetke naše tamale kot dojenčka - me je prijelo po še enem otročku. Ko so pa tako cortkani (sebičen razlog, a ne ) Ps - Marogica, ti se kar podpiši - številko bančnega računa sporočim kasneje. Saj veš, danes ni nič zastonj
|