|
Anonimen -> RE: Med prepirom sem izgubila živce... (5.1.2006 18:17:11)
|
Ne, tega pa res še nisem naredila. Ubogi krožnik, saj ni nič kriv[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. No, pa vsak ima svoj način kreganja in sproščanja ventilov.
Ko mene dragi toliko razjezi, da me prime metanje stvari po tleh, mu rečem, da sem besna, da naj me pusti pri miru in grem na sprehod se malo skulirat in premislit o celotni zadevi. Takrat mož ve, da sem resnično besna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] in tudi ve, zakaj.
Nikakor ni res, da samo ženske vedno ta kratko potegnemo in smo vedno na koncu krive, moški pa ne. Tako kot je napisal Tjazy, kriv si, če krivdo sprejmeš.
Sem pa enkrat še v osnovni šoli čisto zgubila živce in razsodnost in pretepla enega fanta, ki je bil 20 cm večji od mene in znan kot lokalni pretepač. Je pretepal enega fantka, pol manjšega od njega (mi smo bili v 7. razredu, ta fantek pa v drugem), in sem mu rekla, naj ga pusti pri miru, ker mu ni nič naredil. Je bil čisto šokiran, da mu je kdo sploh kaj rekel, ker se mu še učitelji niso upali nič reči. Pa se je seveda spravil name tako, da mi je na tla zbil očala. Me je taka jeza pograbila, da sem res videla vse rdeče pred očmi. Fanta sem čisto presenetila, ga podrla na tla in ga začela brcat in boksat, on je pa kar ležal tam na tleh zvit v klopčič. Se mi je čisto strgalo, pa sem drugače poosebljena milina. Nisem ponosna na to dejanje, čeprav verjetno tisti trenutek ni bilo druge rešitve, ta fant se mi je smilil, ker je imel doma nasilnega očeta in je videl v življenju samo nasilje.
|
|
|
|