2ursae -> a sem edina, ki nima dobrovoljčka? (5.1.2006 12:44:58)
|
večinoma so otroc (moj je star dobra 3,5 meseca, tko da govorim o tej starosti), ki jih poznam prek RR in drugače, mala sončeca. Zanima jih sto stvari in obvladajo to, ono in tretje, s starši počnejo vse mogoče in obožujejo svoje mamice. Pa pri nas? Naš je bolj muhaste sorte. Ima obdobja, ko je res prešeren in se ga da nahecat v praktično vsako igrco, večino časa pa je bolj tako-tako. Če se mu kaj ne dopade, kar se hitro zgodi, začne jokat ali pa se napenjat (zaradi tega napenjanja smo pristali že v razvojni ambulanti) in se al se pa ne potolaži. Preoblačit se ne mara, moja največja mora je, če pride kaj mimo plenice. Malo me skrbi, da ne bi zaradi tega zaostajal v razvoju. Namreč, igrice, primerne za njegovo starost, ga ne zanimajo kaj preveč, včasih prime igračo, včasih ne. Bohnedaj, da bi ga dala kravce past, kar pa se za njegovo starost priporoča. Name ni kaj pretirano navezan, vsaj tega ne kaže tako, kot njekovi vrstniki, ki s pogledom iščejo mamo v prostoru, veselo grulijo, ko slišijo njen glas in so pri njej v naročju čist blaženi. Včeraj sem bila ful žalostna, ker mu v mojemu naročju nikakor ni bilo všeč, ko sem ga pa odložila, je bil pa v trenutku potolažen [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. In se, seveda, sprašujem, kje sem kiksnila - a sem se prej premalo z njim pogovarjala, a sem mu začela prepozno kazat igračke, al mu pač nisem zanimiva? Neumno, saj vem, sam včasih, ko je res kriza, me taka vprašanja grizejo. Včasih kar ne vem, kako bi ga še zabavala in je kar olajšanje, ko zaspi. Ima še katera podobne izkušnje? Bo boljše? Pride izboljšava čez noč ob določeni starosti, ali ga je treba kako stimulirati, da se mu volja popravi? vnaprej hvala za tolažbo [sm=smiley31.gif]
|
|
|
|