|
bomboncek -> RE: Moj otrok tepe (21.1.2010 20:36:50)
|
IZVIRNO SPOROČILO: novakatja
Imamo v naši skupini zelo izkušeno vzgojiteljico, ki mi je rekla, da ni noben ne tepe, ker je že v kali septembra zatrla poskuse nekaterih.
Po moje je narobe, da otroka, ki je nekoga udaril, starši udarijo, ker si otrok zapomni, da je to ok, če njega mama lahko. To sem večkrat videla, res ne verjamem, da deluje. Tudi pri moji prijateljici ne. Govorila sem o tem tudi z našo vzgojiteljico, ki nasplošno zagovarja kazen z izločitvijo oz osamitvijo za toliko minut, kolikor je otrok star. Sem že preskusila doma, ko mi je vrgel naš v ihti svoje kosilo po tleh. Mirno (to je bilo RES težko) sem ga postavila ven iz stolčka in mu rekla, tega se ne sme, pojdi stran v dnevno sobo in pridi, ko boš hotel lepo jest. Točno po 2 minutah je bil nazaj, nasmejan, da je lačen in je lepo pojedel brez problema. Od takrat tega še ni ponovil.
no, našega smo tudi poskusili "v kali zatreti" - čeprav je ta besedna zveza meni naravnost ODURNA in se mi zdi zdaj nekakšno merilo za uspešnost starševske vzgoje v smislu - če ga nisi ustavil po prvem poskusu, si luzer, fejler, nimaš pojma, ne znaš vzgajat, nisi sposoben starš, bogi tvoj otrok.[sm=smiley11.gif][sm=smiley21.gif]
kakor koli - po prvem poskusu smo otroku povedali, da se ne tepe. no, naš je grizel, tepel ravno ne, ampak je grizel in to je isto moteče. in cukal. in efekta ni bilo. ko je naslednjič ugriznil, smo ga osamili. dali smo ga v sobo. čez nekaj minut (star je bil okoli 14 mesecev) je prišel nazaj, nasmejan in da je lačen in je lepo pojedel brez problema (te citiram novakatja) in veš kaj - ob prvi priliki je spet ugriznil. smo mu odstranili igrače, če so bile v bližini, ko je ugriznil. in veš kaj? ma dol mu je viselo za igrače, niti spomnil se ni, da jih je imel tam okoli. smo ga dali pred vrata, nam je odvandral. smo ga v napadu trme in ihte ker ga nismo pustili ugriznit pustili sredi nekega parka in kao odšli, se je samo zasmejal in stekel v čisto drugo smer, brez da bi enkrat samkrat pogledal kje smo. brigalo njega, bil je sam in ga ni ganilo za milimeter!!! to z grizenjem je trajalo nekaj mesecev, sicer nekaj dolgih mesecev in nam ni preostalo drugega, ker smo izprobali a ma vse, kot da smo preprečevali. ja, je bilo treba imet sokolovo oko in bit neprestano na preži. nekega dne je minilo.
da "zatiranje v kali" ne deluje in da včasih poskusimo vse brez uspeha, sem si morala priznat pri tem otroku. ker imam še enega za primerjavo, njega je dovolj samo grdo pogledat, pa že neha.
tako, da smo si na jasnem. težko sprejmem pametovanje staršev, ki imajo enega otroka in ki je tak, kot moj drugi (to je ta, ki neha v trenutku ko ga grdo pogledaš). valda, takim staršem je SAMOUMEVNO, da je to zatiranje v kali. pa ni. in mi je moj prvi to več kot enkrat dokazal in to ne samo pri grizenju. pri vsemu. pri vsemu poskuša pokazat svojo premoč in ne odneha, ne zlepa, ne zgrda. zelo je močen karakter in verjamem, da mu bo to kdaj v življenju služilo v pozitivno, sedaj pa je to obdobje za nas grozno. in ker imam še enega in posnema vse od prvega, pa mu lepo enkrat rečeš NE in za njega je NE!
Ne vem sicer koliko sem ti bila v pomoč, pri nas je edino merodajno to, da se vsako tako obdobje pač konča in je pri vsaki novi fori pač malo lažje in malo bolj uspešno odvajanje. z grizenjem je bilo res grozno, potem je prišlo cukanje in je trajalo manj, nato je prišlo metanje iz predalov, nato cukanje mačke, itd itd. samo res je bila vsaka nova fora krajša in manj je vztrajal pri vsaki naslednji.
|
|
|
|