|
dadica -> MOJA ZGODBA! (3.1.2006 19:06:30)
|
Na kratko sem jo že enkrat opisala,pa bom sedaj bolj konkretna;ker sem brala moje januarčice kako so prestrašene, ko berejo same "dolge" zgodbe.
Tako je bilo:
Rok sem imela 13.januarja,16 decembra ko sem začela s porodniško pa so se začele prve bolečine v križu,pojavljale so se celo popoldne nekje 5 ur na 15 minut in nato so zvečer ponehale,pa sem mislila lažni popadki in nadaljevala normalno dalje.V soboto sem imela dva takšna "popadka",v nedeljo tudi samo dva,v ponedeljek pa me je okrog 10 ure dopoldan spet zvilo.Samo to pot so bile bolečine že kar hude,nato sem pričela še bruhat in vedela sem da to ne bo dobro.Zato sem šla v porodnišnico na kontrolo,kjer so ugotovili lažje popadke in da sem odprta za en prst.Zadržali so me na opazovanju.Še vedno sem bila prepričana da grem naslednji dan domov, ker ne bom kakšna dva tedna ležala v porodnišnici.
Ko se je stemnilo pa se mi je začela kalvarija.Nisem in nisem mogla spat.Moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] je v trebuhu tako brcal kot do sedaj celo nosečnost ponoči ne,pa sem hodila po hodniku kot Baltazar in čakala jutra.Zraven tega me je pričel bolet še zob, tako je bila slika popolna.No ko sem ob treh ponoči končno zaspala pa sem se čez 15 minut zbudila vsa mokra,vstala sem iz postelje in voda je še kar tekla.Poklicala sem sestro in ob 4 zjutraj so me peljali v porodno sobo.Priklopili so me na ctg in ob šestih zjutraj so ugotovili da ni nič močnejših popadkov in da se ne odpiram.Vstavili so mi umetne popadke, ki do osme ure niti niso boleli.Ob osmih je prišel moj mož in takrat so se popadki kar močno stopnjevali,Malo sem med popdaki bruhala večino časa pa prespala ker sem bila res utrujena.
No na kratko ob 12.07 sem že rodila prelepega fanta ki je na svet pokukal v 36 tednu in zato je bil dva dni v topli posteljici.
Če sedaj na hitro pogledate sem bila v 4 urah rešena vsega.Presredek je cel, samo par šivov odzunaj je bilo!
Vsa čast mojemu možu ki mi je stal ob strani in me bodril, ter vsa pohvala babici(Imena si žal nisem zapomnila),brez nje mi ne bi uspelo.
Tako to je moja zgodba,mogla sem malo zakomplicirat ker drugače ne bi imela kaj napisat,ker je šlo kar hitro[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] glede na to da je bilo prvičin prepričana sem da ni bilo zadnjič.
Zato kar pogumno vse ki vas še to čaka.
lp DADICA
|
|
|
|