|
Gina -> RE: Žalostna... besna... razočarana (29.12.2005 21:35:35)
|
Ja, a ne kako je hec, da nas veliko bolj boli, če se stvar tiče naših otrok, kot če se tiče nas samih. Če nam kdo kaj reče ali naredi, je to zoprno, če pa našim otrokom, pa je to groza, obup in katastrofa. Saj sem jaz ista. Se spomnim pri prvem otroku, ko je moja babica ignorirala mojaga malega. Brigalo me je, če se name ni spomnila, ampak da je na Dana pozabila! POtem je pozabila še na njegov rojstni dan - je rekla, da je itak še majhen, pa še malo jezmerjala mojo mrtvo mater. Potem me pa več ni bilo k njej do njene smrti. Res je bilo tako. Zdaj mi je smešno, takrat mi ni bilo. Brez veze, da sem se tako zelo jezila. Bila je stara in že malo prismuknjena. Leta so ji odvzela razsodnost. Saj ni znala drugače. Morda pa tvoja tašča tudi ne zna drugače. Morda bi ji morala drugače povedat. Ne vem če je ignoranca kdaj učinkovita metoda. Jaz tega še nisem doživela. V večini primerov ljudje, na katere se držiš, nimajo pojma, kaj te je obsedlo. Ampak lahko ji pa vseeno daš vedet, da te je prizadela. Jaz bi ji rekla: Draga "taščica", jaz vem, da si dobra duša in da dobro misliš. Ampak moraš vedeti, da je meni tvoj vnuk vse na tem svetu in da mene boli v dno srca, da se ga nisi spomnila. Res si me prizadela. POzornost je nekaj, kar človeku pove, da ga imaš rad. Če meniš, da tega ni vreden, potem mi je zelo žal zate. Resnično upam, da boš drugo leto drugače čutila. Jaz sem ti kupila darilo zato, ker te imam rada in še ti ga bom, dokler bom čutila tako. Ne zaradi obveznosti, zgolj zato, ker sem vesela ob tvojem veselju, ko darilo dobiš. Žal mi je, ker ti ne čutiš veselja ob obdarovanju drugih. Res mi je žal.
Zberi pogum, pa ji res probaj lepo razložit, čeprav terja mnogo odkritosti in moči. Mogoče bi kaj takega bolj doseglo učinek, kot pa norenje, ignoranca, zamera, ali ukaz, da zdaj pa darilo mora bit...kaj pa vem. Mogoče pa tudi ne bi...ampak v tem primeru pa ne moreš pomagat, človek pač ni razsoden, najboljše, da ga takega jemlješ.
|
|
|
|