|
kepa* -> RE: Prosim, svetujte, nama se bo zmešalo.. (23.12.2005 20:15:41)
|
Sanja, hvala za tvoje raznišljanje, a po resnici povedano, nimam slabe vesti. Moj otrok dobi od mene vso možno pozornost čez dan, hodim tudi spat z njim, ogromno se ljubkujeva, igrava, pogovarjava... Kot sem že omenila, mi to, da je spal poleg mene, ni predstavljalo nobene težave. Nasprotno, bilo mi je celo všeč, ko sva se stisnila. Problem pa je nastal, ko je zahteval vedno več..vedno več pozornosti. Šla sva spat okoli sedmih, osmih, ker je tarat že zelo zaspan, potem pa se je neprestano prebujal, če sem se le odmaknila od njega. In to me je morilo. Bila sem njegova sužnja. Pa ne zdaj mislit, da mi je to odveč, ker hočem delat druge stvari. Ne, ampak ker me je izčrpavalo. Mislim, da otroku s tem, ko ga navajam na nek red, ne škodujem. Metoda, ki sem jo izbrala, mi sicer ni najbolj o godu, a nič drugega ne zaleže.
Dvomim, da bo zaradi tega, ker mora spati v svoji posteljici, postal malodušen in si grizel nohte. Meni se zdi to že pretiravanje. Če pa bi ga zapostavljala in kako drugače odrivala, pa bi to bilo verjetno. Še vedno sem prepričana, da nise slaba mama.
|
|
|
|