|
Gina -> RE: Ali kompliciram? (18.12.2005 22:53:11)
|
Meni se pa vseeno zdi, da malo kompliciraš, kaj pa vem. V bistvu je vprašanje, kaj želiš doseči. Ali želiš, da bi imel otrok z očetom pristen, prijeten odnos, da bi se imela res rada? Ali želiš, da bi ga sprejela tudi očetova ženska? To je v bistvu zelo zelo zelo zelo pomembna stvar. Veliko bolj, kot se je zdaj zavedaš. Ni vsaka pripravljena psihično posvojit otroka, ga vzeti za domačega otroka, čeprav ni njen. Sicer je res, da manjši kot je, lažje je, ampak vseeno. No, hotela sem povedat, da je fajn, če ima lepe stike z očetom, če čuti, da tudi ti sprejemaš njegovo novo skupnost in njegovo novo žensko. Le tako se bosta lahko res navezala. Otroku delaš s tem samo korist. In otrok rabi tudi moški lik v življenju, in več kot jih ima teh vzorcev, lažje mu bo v življenju.
Druga stvar so stiki pri očetu. Zakaj pa ne, vendar bi jaz hotela pri tako majhnem biti zraven. Vsaj nekaj mesecev bi tako prakticirala. Saj nič hudega, če nekaj narediš za otrokov dober odnos z očetom. Razen če si ljubosumna, potem imaš pa problem. Kaj hudiča ima ta ženska slabega na sebi, če hoče tvojemu otroku dobro, če hoče ga varovat tiste nekaj časa, če mu pošilja darila? Hoče ti povedati, da te sprejema in to je resnično otroku v olajšanje dolgoročno, četudi tebi ne. Pojma nimaš, kako grozno je otrokom, ki jih njihove mačehe ne sprejemajo. So že pisali o tem na rr, malo preberi. Pa malo pogoltni svoje občutke, jaz mislim, da ga nisi prebolela, če ne bi ti bilo vseeno, če to žensko vidiš.
Moraš se pa zavedat še nekaj, da čim imaš z nekom otroka, je jasno, da imaš z njim hočeš nočeš nek odnos celo življenje, najmanj pa toliko, da otrok odraste. Fajn je potem ta odnos imeti čim bolj normalen.
|
|
|
|