|
ana* -> RE: Najini pikici več ne bije srček! (13.1.2006 13:38:27)
|
MR, hvala za sožalje, pa tudi vsem ostalim.
Ne vem, včasih se res zdi, da je težko govoriti o tem, čeprav se mi zdi, da ko nekomu poveš, je kar lažje.
Jutri bo dva meseca odkar sem izgubila mojo punčko.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Ko sem rodila, je bilo videti, da je z njo vse vredu. In ko sem jo prijela v roke, je bila tako lepa, da se mi je res zdelo, da ne more biti drugo kot angelček.
Čez mesec dni sem mogla nazaj v bolnico na razgovor, saj traja kar nekaj časa, da zberejo vse papirje od obdukcij, preiskav krvi itd. In tistih papirjev je bilo res ogromno.
In res, z njo ni bilo nič narobe. Je pa bila prirojena napaka posteljice, da se je v njej nabiral kalcij in ni bila zadostna, da bi zdržala do konca. Zaradi kalcija so se postopoma mašile žilice in ni več dobivala hrane. Rodila se je s težo 2600g, kar je bilo premalo (glede na to, da sem že rodila čez 3kg težkega fanta).
Najbolj grozno je, ko pomislim, da bi G mogla nekako videti, da moja punčka ne napreduje v teži. Kot kaže tega ni opazila. Tudi ne bom krivila nikogar, je že bila taka božja volja. Na žalost pa vseeno obstaja nek "če". Taka je ta zgodba. V porodnišnici so mi rekli, da bo pač v naslednji nosečnosti treba bolj pazljivo spremljat rast teže in v primeru, da ne bo kot je treba, bo potrebno sprožit porod v 7. ali 8. mesecu, ne glede na težo.
Upam, da vse to ne bo potrebno, niti ne morem razmišlajti, da bi imela še koga, čeprav sem si vedno želela 3 otroke. Pa bomo že videli, kaj bo prinesel čas.
Še enkrat želim vsem vso srečo,
tebi Surya pa: nikar ne razmišlaj negativno. Vse se bo uredilo tako, kot se mora. Samo optimistično glej naprej in se veseli vsega lepega, kar te še čaka. Sama vem, da ni lahko, je pa vredno poskusit.
Srečno vsem.
Ana
|
|
|
|