Norice Po številu prijav so norice v Sloveniji že vrsto let na prvem mestu med nalezljivimi boleznimi, letno zboli od 13 do17 tisoč ljudi. Norice se lahko pojavljajo preko celega leta, večje število obolelih ali epidemije pa so značilne za pozne zimske in zgodnje pomladanske mesece. Norice, vodene koze ali varičela so zelo nalezljiva otroška bolezen. Otroška jo imenujemo zato, ker kar 90% bolnikov preboli norice v otroštvu, pred dopolnjenim 15. letom starosti. Sicer pa neimuna oseba lahko zboli v katerikoli starosti, od novorojenčka do pozne starosti. Prebolela bolezen zapušča doživljenjsko imunost, ki praviloma ščiti pred ponovno okužbo. Norice se ponovijo le izjemoma. Kako prepoznamo norice? Za bolezen je značilen mehurčast izpuščaj. Najprej je opazna drobna rdeča lisa ali vzbrst, na kateri se po nekaj urah oblikuje 2 do 3 mm velik ovalen mehurček z bistro vsebino, ki po enem dnevu ali dveh postane motna, površina mehurčka pa se na sredini vgrezne. V nekaj dneh se mehurček posuši v hrastico, ki po 1 do 3 tednih odpade. Izpuščaj se običajno pojavlja v več zagonih. Prve kožne spremembe opazimo na glavi (izpuščaj se pojavi tudi v lasišču), po trupu in nazadnje po udih. Pri bolniku istočasno najdemo izpuščaje različnih obdobij. Pogosto najdemo izpuščaj tudi na sluznicah (v ustih, na spolovilu), dlani in podplati so prosti. Običajno izpuščaji močno srbijo. Prebolele norice na koži ne puščajo trajnih sprememb. Bolezen spremlja povišana telesna temperatura, ki nastopi že pred pojavom prvih izpuščajev in spremlja tudi vsak nov zagon. Dan ali dva pred začetkom bolezni se lahko pojavijo tudi predhodne težave, kot so slabo počutje, glavobol in bolečine v žrelu. Potek bolezni Norice so pri sicer zdravih otrocih praviloma lahka bolezen, težji potek pričakujemo pri novorojenčkih, odraslih in starejših bolnikih. Zelo težak potek pa imajo norice pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo. Pri slednjih traja bolezen dlje časa, imajo višjo vročino, izpuščajev je zelo veliko, mehurčki se lahko združujejo v večje bule, lahko so napolnjeni s krvavo vsebino, pridružijo se lahko krvavitve v koži in nekroze, pri tretjini bolnikov pa so prizadeti tudi notranji organi. Povzročitelj, prenos bolezni in kužnost Povzročitelj bolezni je virus varicella-zoster (VZV) iz skupine herpesvirusov. Edini gostitelj virusa je človek. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, po zraku ali z neposrednim stikom. V telo vstopi preko sluznice zgornjih dihal ali očesnih veznic. Od okužbe do pojava bolezenskih znakov traja običajno 10 do 23 dni, povprečno od 12 do17 dni. Bolnik je kužen 2 dni pred pojavom izpuščaja in 5 dni po zadnjem zagonu izpuščaja. Bolnik, ki ima po koži hraste, ni več kužen. Pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo je inkubacijska doba lahko tudi daljša kot 23 dni, bolniki pa so tudi dalj časa kužni . Po preboleli bolezni ostaja VZV v telesu v mirujoči obliki v živčnih ganglijih. Kadar pride do ponovne notranje aktivacije virusa, se pojavi t.i. herpes-zoster ali pasavec (skupina mehurčastih izpuščajev, ki so razporejeni v poteku enega živca). Zapleti noric Najpogostejši zaplet predstavljajo dodatne bakterijske okužbe kože in podkožja. Eden od 1000 obolelih otrok ima zaplet v osrednjem ali perifernem živčevju, med temi je pri otrocih najpogostejša prizadetost malih možgan, ki se kaže z negotovo hojo, zanašanjem, tremorjem, razdražljivostjo, glavobolom in bruhanjem. Nevrološke težave trajajo od 2 do 4 tedne, izjemoma dlje in običajno ne puščajo posledic. Pljučnico v poteku noric lahko povzroči sam VZV ali pa dodatna bakterijska okužba. Z VZV povzročena pljučnica je pri otrocih redkejša kot pri odraslih. Značilni zanjo so suh, dražeč kašelj, pospešeno težko dihanje, bolečina v prsih, vročina. Ostali zapleti noric so redki. Tudi umrljivost zaradi noric je pri sicer zdravih otrocih izjemno redka, nekoliko višja je pri odraslih, med bolniki z motnjami imunosti pa, če niso zdravljeni, umre od 7 do 14 % obolelih otrok in še več odraslih. Norice v nosečnosti Če se mati okuži v prvi polovici nosečnosti, v 2 % lahko virus preko posteljice preide v plod in povzroči nastanek kožnih brazgotin, nepravilno oblikovanje udov, okvare možgan, vida, sluha. Okvare ploda zaradi noric so zelo redke, ker večina žensk preboli norice že v otroštvu in ker virus slabo prehaja preko posteljice na plod. Če mati zboli za noricami v obdobju 5 dni pred porodom do 2 dni po njem, bo novorojenček dobil norice med 5. do 10. dnem po rojstvu, pričakuje se težak potek bolezni. Če pa mati zboli od 16 do 5 dni pred porodom, njena zaščitna protitelesa že preidejo preko posteljice in zaščitijo plod, novorojenček pa zboli pred 4. dnem po rojstvu z blago obliko noric. Zdravljenje

Pri sicer zdravih otrocih je potrebno le blažiti nadležno srbenje, zniževati vročino in skrbeti za higieno kože in nohtov. Za blažitev srbenja uporabljamo antihistaminike. Mazanje mehurčkov s tekočim pudrom ni priporočljivo, ker ne prepreči učinkovito srbenja, poveča pa možnost za dodatne bakterijske okužbe kože. Vročino znižujemo z antipiretiki, za otroke se priporoča paracetamol, odsvetuje pa se uporaba salicilatov (npr. aspirin). Otroka lahko tuširamo, odsvetuje pa se namakanje v kadi. Pri bolnikih, kjer pričakujemo težji potek noric in zaplete (pri bolnikih z motnjami imunosti in nekaterimi kroničnimi boleznimi, odraslih), zdravimo norice z aciklovirjem (zdravilo, ki zavira pomnoževanje virusov). Preprečevanje Prenos bolezni na zdrave sprejemljive posameznike preprečimo z izolacijo bolnika. Že dve desetletji je na razpolago tudi učinkovito in varno živo oslabljeno cepivo proti noricam. V nekaterih državah (npr.v ZDA) je to cepljenje vključeno v osnovni program cepljenja otrok. Večinoma pa povsod po svetu priporočajo cepljenje tistih skupin ljudi, pri katerih se pričakuje težji potek bolezni ali zaplete (starejši od 13 let, ženske v plodnem obdobju, zaposleni v zdravstvu in vrtcih, družinski člani bolnikov z motnjami imunosti, bolniki pred presaditvijo organov). Specifična protitelesa proti noricam lahko preprečijo ali vsaj omilijo bolezen, če jih prejme bolnik do 96 ur po stiku z noricami. Takšno pasivno zaščito se uporablja pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo, pri nosečnicah, pri novorojencih mater, ki so zbolele 5 dni pred porodom do 2 dni po porodu, in pri nedonošenčkih.