|
rnrnrn -> RE: Kolegica pri porodu? (21.11.2005 15:32:54)
|
lorena, jaz mislim, da je najhuje, če si želiš, da ne bi bila sama, pa moraš biti!
in se mi ne zdi nič takega, če gre s tabo prijateljica ,pa tudi nič takega ,če gre mama... vsak pač zase ve, s kom ima tak odnos, da ga lahko s sabo vzame v porodno! normalno, da ne vzameš nekega neznanca, ki ga srečaš pred vrati porodnišnice ;-)
no, ampak moram pa povedat - in se opravičujem vsem tstim, ki mislite drugače - da je meni osebno stališče moških, da ne bodo zraven čudno. in sploh ne morem razumet tega, da je to za moškega prenaporno, v primerjavi s tisrtim, kar moramo dati čez ženske. kar hecno se mi zdi, da namesto, da bi čutili, da hočejo pomagat in olajšat, kolikor pač lahko, bi se najraje skrili, "svoje pa oddelali" zvečer s prijatelji v lokalu, ko je potrebno ženin trud proslavit!
včasih sem se spraševala, kako bi izgledalo, če bi moj ne želel bit pri porodu, ker mi je jasno, da siljenje nima nikakršnega smisla... tuhtala sem in tuhtala in na koncu ugotovila, da to itak ni mogoče, ker si z moškim, ki bi napor in bolečino razvrščal po takem vrstem redu (njemu prisostvovanje pri porodu težje, kot meni roditi!), skupnega življenja sploh ne bi šla ustvarjat. ampak, če pa že nikakor ne bi šel, pa bi prav gotovo vzela s sabo prijateljico ali pa sestro... ali pa celo prijatelja!
aja, pa zdi se mi, da bi v današnji družbi vsak odrasel človek (torej moški ali ženska) moral biti sposoben preživeti tudi nekaj takega kot je porod... pri vsem nasilju in operacijah, ki jih lahko vidimo vsakodnevno na televiziji, se sprašujem, kaj je pri porodu problematičnega?!?
|
|
|
|