taška30
|
Hoj! Saj ne vem, če tole sploh paše na ta forum, ker je bolj psihološke narave, prestavite me, če ne. Mislila sem bit anonimna, pa ne bom, saj je vseeno. No, da kar začnem z mojim problemom. Sama sem vegetarijanka že 5 let, sedaj ko dojim, pa občasno (2x na mesec) pojem ribo, pa še to bolj na silo. Jem sir, jajca, mleko, mlečne izdelke... Mož je meso, čeprav ne pretirava. Najina sončica je stara 6,5 mesecev in prihaja čas, ko bo treba začeti z mesom. Nikoli nisem razmišljala, da ji ne bi ponudila mesa. Prvič, ne upam si tvegat (čeprav sem nekje globoko v sebi prepričana, da je tudi otrok vegetarijanček lahko popolnoma zdrav, pa še poznam nekaj takih) in drugič, njen atek se seveda ne bi strinjal. Pravzaprav že komaj čaka, da bosta skupaj z malo obirala bedrce. No, ampak zdaj, bolj ko razmišljam o tem, težje mi je pri srcu. Prvi problem je to, da je treba meso kupit, pri mesarju nisem bila že ohoho časa in ponavadi jo kar hitro ucvrem mimo, ker mi ni do gledanja razkosanih trupel tam v vitrini. Drugo je to, da bom morala to meso rezati, pa pripravljati (grozno se mi je dotikat surovega mesa) in tretjič kako naj mali filam v usta meso in zraven pleteničim NJAM, NJAM, kako je dobro... Ves čas imam v glavi, kako je grozno, da takemu malemu nedolžnemu bitjecu dajem jesti trupla mrtvih živali, polna stresnih in rastnih hormonov, saj drugače ne razmišljam kaj dosti o mesu, mi je čisto ravno koliko ga kdo poje, ampak tule pa... Predvsem mamice vegatarijanke bi prosila, če mi lahko svetujete, kako naj grem preko tega v svoji glavi in še to kolikokrat najmanj mora otrok jesti meso na teden in količinsko. Pa kdaj najkasneje začeti. Hvala za vse odgovore, tudi če me boste spljuvali, Taška
|