Šele ko nekoga izgubiš...

Šele ko nekoga izgubiš... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Anonimen -> Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 14:26:07)
veš koliko ti je pomenil. To drži kot pribito!!! No, jaz nikogar nisem izgubila, je pa on(partner) izgubil mene. Moje srce ne gori več zanj, ugasnilo je. Saj veste zakaj(T&N). Ker me je s svojimi dejanji globoko prizadel. Boli me ker je zdaj ves pozoren in ljubeč, ker se želi spremeniti. Jaz pa nočem!!! Vem rekli boste kaj sploh hočem??? Vem kaj hočem! Nočem več enoličnega življenja! Ker se stvari ponavljajo, tako kot mačka ki hodi okrog vrele kaše. In ker vem da ne bo bolje, če vztrajam. Jokam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] v duši, v srcu ker sem neiskrena do sebe! Do partnerja sem bila iskrena in mu iskreno povedala da ga ne ljubim več, zjokala sem se v njegovem naročju. Najhuje je ker sedaj dobesedno rine vame, si želi mojih nežnosti, jaz pa mu jih nisem sposobna dati. Ko me poljubi si predstavljam drugega, da sploh lahko prenesem njegov poljub. Sama sebi se zdim pujsa, ker to počnem. Rada imam svojega otroka in želim da raste v ljubeči družini. Boli me - ovira me - ko sem jaz pri 7.letih videla očeta da spi med kupom umazanega perila, mama pa se valja po njuni spalnici z drugim. To je moja blokada - ker mi prihajajo misli: "Ne bodi kot tvoja mama, ki še vedno ni srečna". - Ob sebi želim nekoga ki mi bo rekel:"Saj bo bolje" in me stisnil k sebi, mi posvetil čas, da bi skupaj vsi trije odkrivali svet, da bi preizkusila kaj novega, vznemirjivega(pa ne mislim v postelji), želim si da bi imel otroka rad. - Ne vem ali delam prav da se čedalje bolj oddaljujem od partnerja, se mu izmikam, ne želim njegove družbe,...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] - Mamice ki same vzgajate otročke - zmorete? - Rada bi šla novemu življenju nasproti - samo vprašanje časa je kdaj??? Bolj bom odlašala, bolj me bo bolelo. Lažje mi je ko sem se vam izpovedala.

lenika -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 14:51:33)
Ne vem kaj naj ti svetujem. V bistvu bi mogoče pomagalo, če bi malo opisala, kakšen odnos sta z partnerjem imela nekoč in kaj je tisto, kar te je tako prizadelo. Mogoč bi bilo potem lažje odgovorit na vprašanje.

dory -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 15:01:02)
O jej...nic kaj prijetno ni blo tole brat...ampak poskusi resit kar se da, ne samo ampak tudi zaradi otroka..kot tudi zase...ce vidis,da ni vec tiste iskrice ki je bila,potem se pogovori in odidi novemu zivljenju nasproti...

baguSka -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 15:05:07)
Teja. raje ji iskreno napiši kako sfolgaš sama z malim, ker mislim da je iskrica ugasnila in je ne bo več.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

dory -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 15:07:39)
iskreno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]...kljub trmi ki jo premore tamal nama gre prou super...no sam s tem,da jz niti ne vem kako je,ce ste trije...sem pac za dva ze od samega zacetka in ni noben big deal...zaenkrat...kaj bo,bomo pa se vidl...

cincamarinca -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 16:15:18)
Ob zgodbah, kot je tvoja, mi vedno prihaja na misel vprašanje, ali je res vse brezupno... Pravzaprav ne vem, ali želiš kakšen naš komentar ali si se želela le izpovedat. Kot je že rekla lenika, je težko kaj konkretnega napisat, ker ne vem, kaj je bilo s tem odnosom, kakšna so bila ta partnerjeva dejanja, ki so te prizadela, zakaj je tvoje srce ugasnilo zanj (T&N-???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]). Pa kljub temu nekaj vprašanj in misli tebi v razmislek – odgovorila si boš tako sama, kot tudi sama najbolje veš, kaj še želiš. Z ljudmi, s katerimi smo si najbližje, se lahko najgloblje ranimo (mi njih, oni nas). To je dejstvo. Ker se bolje poznamo, je ta rana seveda bolj globoka kot med kakšnimi znanci, s katerimi imamo bolj površinski odnos. Vprašanje je, kaj s tem narediš... Boli te, ker je pozoren in ljubeč, ker se hoče spremenit. Zakaj tega nočeš? Kako veš, da bi bilo življenje enolično, da ne bi bilo bolje? Misliš, da ni možno, da ga je ta resnična misel na to, da bi te izgubil, dokončno streznila? Hudo mi je zate. Iz tvojega pisanja veje velika bolečina. Naj ti povem, da se je tudi meni zgodilo, da sem čutila... skoraj apatijo, bi lahko rekla, do svojega partnerja. Tudi zaradi nekega njegovega dejanja oz. dejanj. Nekaj dni sploh nisem vedela, kako in kaj, nisem čutila veselja ob misli nanj... Iti naprej? No, vseeno lahko zdaj rečem, da je najboljši, kar bi si jih lahko želela. To je bilo že pred nekaj leti. Ampak sva šla čez to in sva še vedno skupaj. Bilo je potrebnega mnogo napora z moje strani, da sem mu lahko odpustila. Po intervalih se je bolečina v meni še vračala, se prebudila... A zdaj vem, da bi se še enkrat odločila zanj. Napisala sem ti nekaj vprašanj, misli in svojo izkušnjo. Ker pa samo ti veš, kako je bilo pri vama, v vajinem odnosu, naj to ne zveni kot prepričevanje, da ostani, ampak naj ti bo v premislek; konec koncev pa tudi v vzpodbudo, če se odločiš, da bi želela ostati in popraviti ter skupaj izboljšati vajin odnos! Vse dobro!

Anonimen -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 18:05:27)
Tudi jaz sem se razšla z fantom maja letos,zaradi njega,kajti zaljubil se je v drugo.Vsaj tako je takrat mislil.In še zaradi mnogih drugih vzrokov.Imela sma celo poletje,do septembra,pavzo,v kateri se nisma nič slišala(razen enega njegovega kratkega obiska pri meni v službi(še zdaj nevem vzroka)),in jaz sem v tem času čisto pozabila nanj,vendar se nisem mogla nikakor zaljubiti,čeprav so v moje življenje prihajali moški,ki so mi ugajali in po katerih sem hrepenela.Postala sem čisto hladna,moje srce ni bilo sposobno ljubiti in zato sem se odločila,da preneham poiskušati iskati moškega,da bo pravi že našel mene.In življenje se mi je spremenilo,ko sem na ulici popolnoma nepričakovano srečala "njega".Najprej sem mislila iti mimo njega brez pozdrava,a je on prišel preko ceste,začela sma pogovor in povabil me je na kavo.Pot od tega trenutka do danes je bila neskončno dolga(vsaj za moje srce in zaupanje),ampak danes lahko priznam,da je najin odnos veliko boljši in kvalitetnejši kot nekoč in da sma potrebovala teh nekaj mesecev življenja vsak zase in novih izkušenj,da lahko nadaljujema in da se imama še rajši.In zdaj se najvrjetneje sprašuješ,zakaj sem ti to napisala.Teh nekaj besed je priča temu,da se včasih,čeprav je srce popolnoma hladno in čustva otopela,splača potruditi za nov ogenj,če lahko partnerju zaupaš,seveda če se stvar,ki je bila v preteklosti usodna za vajino zvezo,ne bo več ponovila.Zato se potrebni dnevi in ure in ure pogovorov.Težko je,a je potem še lepše,če ugotoviš,če je to to in da te ima res rad.Če imaš otroka,je to še večja vzpodbuda.Jaz ti želim le srečo.

niki5 -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 18:18:40)
Jaz bi ti svetovala, da prisluhni sebi. Vprašaj se kaj želisš in kaj si pripravljena za to storiti. Zase lahko rečem, da je zame večji pekel biti z nekom, ki ga ne ljubim in si ga ne želim ob sebi, kot pa ostati sama z otrokom. V bistvu ko se mi je slednje le zgodilo sem po dolgem času začutila kdo zares sem in kaj si želim. Počutila sem se svobodno, bila sem srečna. Če si zares želiš stran od njega, potem kako biti sam z otrokom sploh ni vprašanje. Zmoreš! Seveda, da zmoreš! A je težko? Ja, v življneju so v vsakem primeru slabi in dobri trenutki, si sam ali pa ne. Zaupaj sebi, prisluhni si in pojdi po poti ki se ti bo zdela prava. In sigurno je prava in ko stopiš nanjo se ne oziraj več nazaj.

melitkica -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (17.11.2005 20:41:14)
Popolnoma se strinjam z niki5 in ti povem le, da prisluhni svojemu srcu. Ne sili v nekaj, kar ti ni po godu. Želim ti, da izbereš pravo pot zase seveda. LP, Melita[sm=smiley2.gif]

Anonimen -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (18.11.2005 10:35:54)
Pri taksni organizaciji in sistemu, ki si jo je clovek trenutno skreiral so taksne zadeve cist logicne predvidljive posledice.. Kaj naredit..?? Vse to, kar vecina noce.. torej.. sami tako hoemo..

VITA74 -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (19.11.2005 10:38:24)
kot bi brala svojo zgodbo...s to razliko da zaenkrat še dajem možnosti/šanso da se kaj spremeni, ampaka...... vedno se vrtiva v istem krogu..z edinim izhodom, ki si ga očitno trenutno še nočem priznati [sm=smiley19.gif] Jaz vem da bi zmogla zase in za mojga škrata in bom!!! Srečno in verjemi vase!!! [sm=rozica.gif]

Anonimen -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (19.11.2005 11:16:54)
Nimam besed :(

Palčica -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (20.11.2005 19:58:38)
Draga anonimka, Tudi mene se je Tvoje pisanje dotaknilo, še bolj pa odgovor Cincemarince.Popolnoma se strinjam z njo.Še več...mislim,da je edina ki je na vse skupaj pogledala z vseh zornih kotov.Želim Ti,da bi to uspela videti,predvsem pa da bi ti lahko slednje kakorkoli pomagalo. Tudi jaz ti želim samo dobro. Palčica

Anonimen -> RE: Šele ko nekoga izgubiš... (1.12.2005 12:00:17)
Vsak zasluži še eno priložnost! Ko sva se midva z bivšim razšla, se je človek tako zelo spremenil (tako kot sem hotela),me prosil naj pridem nazaj, cel svet je bil pripravljen obrnit za mene - ko je spoznal,da me je izgubil... Tudi jaz sem bila trmasta in nisem popustila, pa šele danes, ko je prepozno, vidim da nisem imela prav.

Stran: [1]